Japonski hrošč je zelo dober avtoštopar, kar mu omogoča hitro širjenje
Japonski hrošč (Popillia japonica) je v Evropski uniji uvrščen med 20 najpomembnejših karantenskih škodljivih organizmov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V letu 2024 so bili prvič najdeni na območju Slovenije. Na območju KGZS Zavoda Novo mesto poteka spremljanje škodljivca s pomočjo feromonskih pasti, ki so postavljene na avtocestnih počivališčih. Spremljanja potekajo v poletnih mesecih, v obdobju najintenzivnejšega naleta hroščev. Za japonskega hrošča je namreč znano, da je dober avtoštopar, kar mu omogoča hitro širjenje.
Odrasel hrošč ima ovalno telo, glava in oprsje sta kovinsko zelena, pokrovke pa rjave. Dolg je od 8 do 11 mm, širok pa od 5 do 7 mm. Tipalke na glavi so pahljačaste. Pokrovke so bakreno rjave in zadka hrošča ne prekrivajo v celoti. Na vsaki od bočnih strani zadka je razporejenih po pet šopov belkastih dlačic.
Vrsta ima eno generacijo letno. Ličinke japonskega hrošča imenujemo ogrci in jih najdemo v tleh. Na začetku so belkaste barve, dolžine 10,5 mm, pozneje postanejo rumeno-rjavi. Ogrci so dlakavi, ukrivljene drže, v obliki črke 'C' s tremi temnejšimi rumenkastimi pari nog na oprsju. Imajo veliko temno glavo z močnimi čeljustmi. Končno velikost ogrca je okoli 32 mm.
Hrošč se prehranjuje na več kot 300 različnih rastlinskih vrstah, zelo ga privabljajo: vinska trta (Vitis spp.), koščičarji (Prunus spp.), koruza (Zea mays), soja (Glycine max), vinika (Parthenocissus spp.), vrtnica oziroma šipek (Rosa spp.), glicinija (Wisteria spp), hmelj (Humulus lupulus), med cvetenjem lipa (Tilia spp.), svetlin (Oenothera spp.).
Najraje se prehranjujejo z rastlinami, ki so izpostavljene soncu. Zaradi objedanja dobijo listi čipkast videz, pogosto na sredini lista ostane le še listna žila. Njegove ličinke – ogrci se prehranjujejo s koreninami travne ruše.
Če na svojih rastlinah opazite sumljive poškodbe ali škodljivca, o tem obvestite Službo za varstvo rastlin na KGSZ Zavodu Novo mesto po telefonu ali elektronski pošti varstvorastlin@kgzs-zavodnm.si.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.