Arhiv Štajerskega Tednika

Avgusta 2016 je v veljavo stopila Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Ta med drugim določa pogoje za osebe, ki brezpilotne zrakoplove upravljajo, velja pa za sisteme brezpilotnih zrakoplovov do teže 150 kg, ki letijo v Republiki Sloveniji. Ključna pravila za letenje z brezpilotnimi letali oz. droni so jasna: ne sme leteti ponoči, letiti mora varno, upravljalec je pred uporabo dolžan preveriti stanje drona, let je treba načrtovati, ga prilagoditi vremenskim razmeram, paziti na razdaljo, dron je potrebno zmeraj imeti v vidnem polju ter upoštevati dejstvo, da nima prednosti v zračnem prometu.

Dron je lahko tudi izjemno nevaren; številni ga uporabljajo nelegalno

Strmoglavljene drona ob neustrezni uporabi je lahko zelo nevarno, tudi tragično. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za ljubiteljske namene zato ne prinaša le prednosti, temveč tudi tveganja. Prav zato je smiselno opraviti izpit, prijava stane 48 evrov, izdaja potrdila o opravljenem izpitu pa dodatnih 40 evrov. Za drone, težje od 20 kg, je treba skleniti tudi zavarovanje.

Boštjan Lesjak, ki se profesionalno ukvarja z videoprodukcijo, pravi, da se številni ne zavedajo, da dron ni igrača in da je ob neustrezni uporabi lahko zelo nevaren. Ker snema veliko porok in videov za različna podjetja, je nekaj časa veliko posnetkov nastajalo ravno s pomočjo dronov. A nova Uredba naj bi prinesla nove, resne težave. „Problemov je kar nekaj. Uredba je določila štiri kategorije: A, B, C in D. Z dronom v prvih dveh kategorijah lahko upravlja vsak, ki ima registriran dron in prijavi let. Težava sta kategoriji C in D, v Sloveniji sta pravzaprav le dve podjetji, ki lahko opravljata nočni let in let v centru mesta. Le dve imata primernega drona za to in izpolnjujeta vse pogoje. Temu primerno so visoke tudi cene. Za približno 20-minutni video zaračunajo med 800 in 1.000 evrov. Vizualizacija se je z droni sicer bistveno izboljšala, a omejitve pomenijo, da je legalna pot za uporabo bistveno omejena. Kljub temu je dronov vedno več, ljudje brez registracije in izpitov letijo, videi nastajajo v nezakonitih okoliščinah, inšpektorji ne ukrepajo. Problem je torej, da zakonodajo imamo, a se ne izvaja. V Sloveniji je le en inšpektor, ki se ukvarja s tem, kar je bistveno premalo,“ pove sogovornik. Njegovo podjetje ima obsežen arhiv, tako da prodajajo predvsem arhivske posnetke, še vedno snemajo z droni tudi zunaj mestnih središč. Po drugi strani, ugotavlja Lesjak, pa vsak, ki ima nekaj sto evrov, kupi drona in nelegalno leti z njim tudi nad mesti. „Sam sem imel priložnost videti, kaj se zgodi, ko dron pade z višine 50 metrov. V tleh je dobesedno nastala gromozanska luknja. Teh nevarnosti pa se ljudje ne zavedajo.“

Za različne drone veljajo različna pravila

Globe so precej visoke

Slovenska policija bo nabavila nove drone

Preberite več v Štajerskem Tedniku