Ste vedeli, da je bil Zdravko Čolić za rešetkami? Kasneje je razkril zakaj
Legendarni pevec je v osemdesetih letih zaradi poslovanja z devizami pristal v priporu v Ohridu. Policija ga je spremljala, nato pa mu zasegla denar.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravko Čolić, eden največjih glasbenih zvezdnikov na območju nekdanje Jugoslavije, je v osemdesetih letih poleg glasbene kariere poskušal razviti tudi zasebni posel. Njegov podvig na področju telefonije pa se je končal s policijskim dosjejem in priporom v Ohridu.
Čolić je želel kreditna sredstva zamenjati v devize, saj naj bi jih bilo v Makedoniji mogoče kupiti po ugodnejšem tečaju kot v Beogradu in Zagrebu. Policija ga je zaradi njegovega obiska Ohrida zunaj turistične sezone spremljala, nato pa mu zasegla devize.
»Bil sem neke vrste menedžer in človek, ki je imel določena vložena sredstva na področju telefonije, širša javnost pa je izvedela, da se ukvarjam z malim gospodarstvom, šele ko so me aretirali v Ohridu, ker sem kreditna sredstva pretvarjal v devize. Devize je bilo takrat ceneje kupiti v Makedoniji kot v Beogradu in Zagrebu.«
Opisal je tudi nenavadno spremljanje: »Bilo je zelo neprijetno. Ljudje so kupovali devize v tistih albanskih vaseh. Ves čas so me spremljali, ker kaj počnem tam februarja, ko ni ne koncertov ne turistov ... Jaz pa natovorjen v krombi plašču kot v pesmi Bijelog dugmeta in oni me pričakajo ter mi vzamejo vse devize.
Pozneje je Ante Marković uvedel zakonit nakup deviz in če bi počakal osem mesecev, do aretacije sploh ne bi prišlo. Ampak to je bil čist denar, nikakršen ‘denar pod mizo’.«
V priporu je preživel tri dni. »Prvi dan sem bil v pisarni pri načelniku. Bil sem spoštovan. Voda in pleskavica. Nato so me poslali v hotel prespat, zjutraj pa sem prišel na razgovor. Ves dan je trajal razgovor, od osmih zjutraj do osmih zvečer.«
Po treh dneh ga je preiskovalni sodnik izpustil, Čolić pa se je branil s prostosti. Sojenje je zanimalo vse.
»Ljudje so se izmenjevali, da bi spremljali sojenje – ob uvodni besedi je bila tam ena skupina, nato so ti odšli, da so lahko vstopili drugi in prisluhnili obrambi, ob branju obtožnice pa je prišla še tretja skupina ljudi. Ko so prihajali na sojenje, so nekateri kričali: 'Kriv je, obsodite ga!', drugi pa so vpili: 'Kako ste lahko obsodili človeka, saj vsi kupujemo devize?' In potem je seveda prišel Ante Marković in sprejel zakon, da lahko vsi kupujemo devize.«
