Dom / stran 361
Deset študentk z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se te dni mudi v Budincih in Dolencih na Goričkem, kjer raziskuje nepremično dediščino teh krajev.
Ovčereja je v Halozah vse bolj razširjena. Volno kmetje večinoma uporabijo kot zastirke, Erna in Bojan Korošec iz Strmca pri Leskovcu pa sta prepričana, da je je (vsaj tiste najkvalitetnejše) za to škoda.
Ko posadimo sadno drevo, moramo praktično takoj začeti z oblikovanjem. Urediti moramo prve ogrodne veje, izbrati lep vrh in izrezati odvečne veje. Tako bomo imeli osnovo, ki jo bomo v prihodnjih letih le nadgradili.
Predstavniki razvite zahodne družbe imamo v povprečju v lasti okoli deset tisoč predmetov. Le redke med njimi uporabljamo vsakodnevno. Najbolj pa se posamičnega predmeta zavemo, ko ga – ne najdemo. Potem brskamo in obračamo svoj dom na glavo, in ko ga končno staknemo v kakšnem skritem kotu, se v trenutni evforiji odločimo, da bomo kaosu naredili konec. No, ta hvalevredna misel je običajno kaj kratkega roka. In tako kaos mirno še naprej gospodari naši zbirki tisočerih predmetov, na katerih se vztrajno nabira prah.
Občina Videm je gumijast čoln kupila leta 2008. Zanj je odštela 13.500 evrov, sredstva pa je takrat namenila tudi prostovoljnim gasilskim društvom (PGD) v občini, da bi gasilci za čoln lahko opravili izpit.
Pravnomočna je še zadnja od osmih tožb, ki jih je Mestna občina Ljubljana (Mol) vložila proti posameznim uporabnikom nekdanje Tovarne Rog v Ljubljani, je potrdila skupnost nekdanje tovarne Rog. Vse so bile rešene v korist občine.
»Slovenci imajo čuden odnos do Trsta. Ga sploh poznajo?« To so besede, pod katere bi se tudi sama v hipu podpisala, izrekel pa jih je Tržačan Vanja Lokar, eden najpremožnejših Slovencev, ki se je skoraj pol stoletja ukvarjal s prodajo kave, se zaljubil v to mesto, hkrati pa je bil vseskozi zvest slovenstvu v Italiji. Pred leti je opozarjal, da se v Trst priseljujejo Kitajci, in se čudil, da Slovenci ne zaslutijo poslovnih priložnosti, ki se ponujajo v tem mestu. »Meni se zdi idealno živeti tukaj,« je dejal ob neki priložnosti. A zdi se, da je zdaj končno napočil čas, ko so začeli to spoznavati tudi Slovenci. Pritegnil jih je predvsem preobrat na nepremičninskem trgu oziroma ponudba poceni stanovanj. Mladi in stari, ki bi radi živeli meščansko življenje, a si v nepremičninsko precenjeni Ljubljani preprosto (finančno) ne morejo privoščiti stanovanja, ali pa se ne želijo dušiti med hordami turistov, so se namreč začeli preseljevati v Trst. Hkrati enako razmišljajo tudi tisti, ki jim je postala nepremičninsko predraga tudi slovenska obala. Torej nič več po kavo in kavbojke. V Trst se zdaj hodi zaradi nakupa stanovanj.
Lončnice ne predstavljajo le prijetnega okrasa za vaš dom, močno lahko tudi vplivajo na kvaliteto zraka v vaših prostorih.
Že na začetku, ob prvih zamislih, kje in kako bi na vrtu uredili vodni motiv, ter še veliko prej, preden zasadimo prvo lopato, si v domišljiji že pričaramo podobo vodne gladine, pod katero plavajo rdeče ribice.
Na Občini Videm so objavili javni razpis za sofinanciranje obnove nepremičnih kulturnih spomenikov v videmski občini. Na proračunski postavki Obnova cerkva, kapel in muzejev v občini so v ta namen rezervirali 4.000 evrov.
Že nekaj let si v občini Markovci prizadevajo odkupiti Marohovo domačijo s pripadajočim zemljiščem v Zabovcih, ki je v zasebni lasti. A se je v preteklosti zataknilo pri denarju. Sedaj naj bi z lastniki vendarle našli skupen jezik.
So zelenjave, ki jih na vrtu gojimo zaradi okusnih plodov, listov, korenin ali gomoljev in je njihovo zorenje vezano na določen letni čas (predvsem poleti), in so zelenjave, ki jih lahko pridelujemo in njihove plodove obiramo vse leto. Ena takih je prav gotovo brokoli.
Izklicna cena je 1,2 milijona. Vrtiljak prodaje se je zavrtel, a dogajanje v ozadju ostaja skrivnost.
Na Občini Videm so sklenili z javnim zbiranjem ponudb prodati gumijasti motorni čoln. Pozanimali smo se, za kaj so ga sploh uporabljali in zakaj ga zdaj ne potrebujejo več.
Do sredine septembra bodo na stanovanjskem delu cimprače obnovili strešno konstrukcijo, stropove, prekrili slamnato streho, obnovili omete iz blata in zamenjali stavbno pohištvo.
Zakonca Čede sta se pred sedmimi leti preselila v Stanjevce, kjer sta kupila zapuščeno kmetijo, ji s svojim delom in trudom ponovno vdihnila življenje ter ji nadela posebno ime, Posestvo Mala rosa.
Težavam, ki jih je imel Aljaž Zemljič tik pred odprtjem lokala Lük v Ulici heroja Lacka, še kar ni videti konca. Zdaj je sicer jasno, da tam ne bo obratoval, kljub temu pa zaradi svojih odločitev plačuje kazni. Zadnjo je plačal zato, ker iz prostora, ki ima zgolj poslovno namembnost in ne gostinske, še ni odstranil opreme. Trenutno najverjetnejša možnost je, da bo lokal odprl povsem blizu, v Murkovi ulici, kjer pa se tokrat zapleta zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. Ta namreč ne dovoli postavitve podestov v mestnem jedru.
Delovna miza – za vse zaposlene v pisarni je skorajda podaljšani jaz. Na mizi in v njenih predalih je vse, kar potrebujemo. Pa je res? Poglejmo, za kaj vse je pametno najti prostor v predalih, kajti kriza v pisarni ni nujno povezana samo z delom: svež madež, nenadna slabost, zanka na nogavici, ki jo je treba ujeti, preden spolzi po celi dolžini noge, ter še in še.