Tibor Golob

Kdo ve, kaj bi bilo, če bi takrat Helena Blagne sprejela povabilo k muzikalu Kiklop z Radom Šerbedžijo. Morda bi se zaljubila v igro. Vendar bi se morala za pol leta preseliti v Subotico, da bi se pripravili na predstavo. »To pa je bilo nemogoče, ker sem dobila ekskluzivno priložnost, da se izoblikujem kot pevka. In ker nisem prehitevala dogodkov, me je usoda z igralskimi vlogami nagradila nekaj desetletij pozneje,« se nasmehne.

Vmes pa se je zgodilo življenje. Postavljala je trende. Veliko prvih mest si je prislužila. »V resnici sem si jih prigarala, čeprav je lažje premagovati zahtevne izzive, če v nečem tako zelo uživaš. Bila sem odločna, natančno sem vedela, kaj si želim, in od tega nisem odstopala. Doma sem imela močno podporo. Sestra Leopoldina mi je šivala glamurozne obleke. Nato sem se pokazala mami in očetu, da sta ‘požegnala’ videz, in pohitela, da ne zamudim letala. Živeli smo za moj uspeh,« pomisli na pestro odraščanje.