Profimedia

Ženska na čelu ene najbolj znanih družin na svetu, ki je svoje življenje opisala v knjigi Matriarhinja, je razkrila, da nekoč ni želela objaviti svojih spominov, ki jih je začela pisati pred petnajstimi leti, da bi zaščitila zasebnost svojih hčera.

Profimedia

A na koncu se je odločila, da jih objavi – med drugim zaradi svojih vnukov in želje, da bi jim pustila zapuščino pričevanja o zgodovini njene družine, ki jo je izvedela od svoje matere, saj svojih starih staršev nikoli ni srečala v živo.

V svojih spominih, ki jih omenja v prej omenjenem intervjuju, pojasnjuje, zakaj se je odločila, da bo hčerki v zgodnjem otroštvu peljala k psihoterapevtu. Eden od razlogov, ki jih navaja, je, da je v svojem otroštvu pogosto čutila, da ima njena mama raje brata, in želela se je izogniti temu, da bi hčerki čutili enako. Želela je preprečiti kakršno koli rivalstvo med njima.

Materin strah se je pojavil, ko je takrat desetletna Beyoncé, ki je začela nastopati pri osmih letih in je bila v njihovem mestu že zvezda, pela v skupini otrok, medtem ko je njena sestra Solange poskušala biti vključena in ob strani delati koreografijo.

Profimedia

»Opazila sem, kako so drugi otroci utišali Solange, ker je niso želeli imeti v ekipi. Začela sem tudi opažati, kako je Beyoncé pustila, da so se tako pogovarjali z njo, ali pa je rekla: 'V redu, mama, ali lahko zdaj odpelješ Solange od tod?'«

Takrat je mama našla otroškega terapevta, ki jima je pomagal vzpostaviti odnos. »Beyoncé je sovražila hoditi na te seanse, v nasprotju s Solange, ki jih je oboževala. Rada je govorila in se izražala skozi pogovor,« je še povedala mama, ki meni, da je bila terapija uspešna, saj sta sestri danes nerazdružljivi.