Marko Vavpotič

»Spoznala sva se na igralski akademiji. Meni je šel Robi tako na živce. Zdel se mi je tako poln samega sebe, jaz pa takih ljudi ne prenesem,« se spominja Nina Rakovec, Robert Korošec pa je bil takrat tako mlad, da se s tem sploh ni ukvarjal. Tudi po tem, ko sta v MGL delala predstavo Neki novi tipi, ni bilo med njima nobene iskrice. Ta je za oba čisto nepričakovano preskočila pozneje, nekega večera, ko sta se vsak po svoji predstavi naključno srečala v internem klubu MGL. »Običajno je tam vedno veliko ljudi, tisti večer pa ni bilo nobenega, tako da sva bila obsojena na to, da sva se začela malo pogovarjati. Izkazalo se je, da je bila ta njegova vzvišenost samo velika maska,« razkriva Nina. Potem pa je vse potekalo s svetlobno hitrostjo. Po nekaj tednih sta namreč že začela živeti skupaj, pet mesecev po usodnem večeru pa je bila igralka že noseča z Lejlo. »Lejla nama je sicer res padla z neba, a v resnici sva se že zelo kmalu začela pogovarjati o družini. Ta obema ogromno pomeni in sva si jo želela ustvariti, tako da sva bila, kljub temu da sva bila res zelo malo časa skupaj, presrečna, ko sva izvedela, da bova dobila otroka,« pripoveduje Nina. Ker sta oba odraščala z več let mlajšima sestrama, sta si pri svojih otrocih želela imeti manjšo razliko v letih, zato je že čez dve leti in pol po Lejli na svet privekal Oliver.

Ob otrocih rasteta tudi sama

Skozi starševstvo sta se zelo veliko naučila tako vsak zase kot oba skupaj. »Odkar je prišla Lejla, sem moral odrasti in vesel sem, da sem zaupal Nini in spremenil svoje mišljenje glede vzgoje, ker sem razmišljal zelo po štajersko. Skupaj sva odkrila tudi knjige, predvsem Jesperja Juula, in to je bil res obrat v mojem razvoju,« priznava Robi, Nina pa dodaja: »Otrok je tvoje največje ogledalo. Iz tebe povleče vse najboljše in vse najslabše in od tebe je odvisno, ali boš delal na tem in na odnosu ali ne. Ne čudim se, da gre toliko ljudi narazen, ko dobijo otroke, saj nimaš več toliko časa zase, obenem pa si vsak dan postavljen pred nove velike izzive,« poudarja Nina. Najpomembnejše se jima zdi, da otrokoma ponujata varno in ljubeče zavetje, da se lahko razvijata, ter da ju naučita odgovornosti. Zelo radi so skupaj. »Meni se to zdi edino normalno. Otroka bosta še prehitro zrasla in bosta hotela biti posebej,« se zaveda Robi.

Ob prostih dneh gredo radi na kakšen izlet ali v gore, če bi bilo po Ninino, pa bi šli še pogosteje. »Jaz sem zelo težko pri miru, zelo rada potujem naokoli, otroka in Robi pa so zelo radi doma. Saj ko se spravimo, je super, samo premakniti jih je treba. Zdaj smo si lepo uredili tudi okrog doma. Veliko smo tudi pri moji mami v Stražišču. Tam je super, ker sta blizu Šmarjetna gora in Jošt,« razkriva Nina.

Preberite še ...

· Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Igralca si vzameta čas tudi zase, a pri tem pazita, da zaradi tega nista prikrajšana otroka. Robi, ki je pred nekaj leti postal navdušen kolesar, se tako na svoje ture odpravi zjutraj, ko sta otroka v vrtcu in ima Nina vajo, ali pa gre, ko gredo v Kranj, on tja s kolesom, Nina in otroka pa z avtom. Nina pa čas zase izkorišča za jogo in sprehode. »Če dolgo ne grem v gozd in se malo prediham, sem tečna. Zdaj imam veliko dopoldanskih predstav, tako da grem z domačim ljubljenčkom Balujem od doma čez Rožnik v službo in nazaj. Naredim si malo podaljšano turo, tako da hodim vsaj dobro uro,« razkriva Nina. Kadar imata oba proste dopoldneve, pa gresta skupaj na kolo ali pa gledata serije in s tem podoživljata njune začetke. »Ko sva začela, sva zelo 'padla' v serije. Robi me je zasvojil z Igro prestolov, tako da sva šla na najino prvo skupno novo leto celo z žura domov gledat serijo,« se v smehu spominja Nina.

Nino ganil do solz

Seveda tudi pri njiju ves čas ne cvetijo rožice. Najpomembnejše se jima zdi, da se poslušata in drugemu priznata svoje napake. Z leti pa sta se naučila tudi spreti. »Jaz sem imela včasih tihe dneve in sem se zaprla vase, ker nisem znala skomunicirati,« priznava Nina, Robi pa se je ob knjigi Vesne Juvan: Razumeti žensko. Misija nemogoče? poučil tudi o menstruaciji, tako da zna razbrati, v katerem obdobju je Nina. Največkrat sta sicer kamen spotike otroka. »Priznam, da sem včasih preveč potrpežljiva pri otrocih in potem mi onadva dvigujeta platformo, nato pa eksplodiram na Robija namesto na njiju,« nam je zaupala Nina, Robi pa je dodal, da ima tudi sam večkrat slabe dneve, še posebno kadar pride domov in ni vse na svojem mestu. Zelo pa ga vznejevoljijo tudi presenečenja. »Nina me je nekoč na začetku najine zveze zelo lepo presenetila. Želel sem si potovalno kitaro, malo manjšo, da jo lahko daš v avto, in mi jo je kupila. Za normalne ljudi je to prekrasno darilo, zame pa je bil šok. Moj odziv namesto zahvale je bil: 'Kje si to kupila? A te je kdo nategnil? A je to sploh v redu kitara?' Jaz za darila povem, kaj si želim, pa naj mi zberejo denar za to. A še vedno obstajajo primeri, ko nekateri to preslišijo in prinesejo nekaj drugega. Še posebno sem alergičen pri tehničnih stvareh, če hočem kaj za računalnik ali pa za kolo,« priznava Robi. Nina pa v nasprotju z njim obožuje presenečenja. Robi se jo sicer trudi osrečevati, a kot pravi, če tega ne maraš, se težko spomniš na to, se mu pa zdi, da se je izboljšal tudi v tem. »Ko je bil dan žena, sem recimo Oliverju rekel, da morava Lejli in mami nekaj kupiti,« se spominja Robi. Mu je pa nekoč uspelo Nino s presenečenjem ganiti do solz. »Zelo težko mi je bilo iti iz dedijevega stanovanja (Nina je vnukinja legendarnega igralca Poldeta Bibiča, op. p.). Ko smo ga prenavljali, so bila edina stvar, ki sem jo pustila, stara vhodna vrata, skozi katera se je vse slišalo pa Bibič je pisalo na njih. Robi se je brez mojega vedenja dogovoril z novimi lastniki, da ga pokličejo, ko bodo menjali vhodna vrata. Prišel jih je iskat in jih peljal do očeta. Iz njih in napisa Bibič sta naredila stojalo za ključe. Zdaj ga imamo pri vhodu. Ko mi ga je poklonil, sem se tako zjokala,« razkriva Nina in dodaja, da je bilo to zanjo najlepše presenečenje v življenju.

Galerija

Marko Vavpotič