Kako znani Slovenci gledajo na prvomajska kresovanja?
V duhu praznika dela smo pri znanih Slovencih in Slovenkah preverili, kakšni so njihovi plani za letos in spomini na pretekla prvomajska kresovanja.

V preteklosti je 1. maj veljal za praznik delavskega ponosa, ko so se ulice polnile s transparenti, pesmijo in vonjem po rdečih nageljnih, zadnja leta pa ga pogosto doživljamo predvsem kot priložnost za oddih in druženje. A tradicija prvomajskih kresovanj vseeno ostaja, saj se ljudje na predvečer 1. maja še vedno radi podajo na bližnji hrib, kjer zakurijo mogočni kres. V duhu praznika dela smo pri znanih Slovencih in Slovenkah preverili, kakšni so njihovi spomini na pretekla prvomajska kresovanja, in jih povprašali, ali se ga bodo letos udeležili tudi sami.

Simon Rosc
»Kresovanj za 1. maj sem se redko udeleževal, priznam, da samo kakšnega sem in tja. Veliko ljubši so mi tisti kresovi ob solsticiju, ki jih sicer pripravljajo redkeje, imajo pa zato daljšo zgodovino. Letos bom, žal, spet preskočil kresovanje, saj bom praznike s prijatelji preživel v Prekmurju. Po navadi smo šli na kak izlet ali si privoščili podaljšan konec tedna nekje ob morju. Letos bo to očitno panonsko, morda pa tam ujamemo kakšen kres.«

Ranko Babić
»Kot otrok sem komaj čakal na kres, ker smo takrat dobili 'dovoljenje', da lahko kurimo. (smeh) Vse je bilo po kavbojsko, zbirali smo veje, staro pohištvo, gume … V bistvu zdaj, ko pomislim, smo mi kurili kosovni odpad. Nametali smo ves odpad na en kup na travniku in ga zažgali. Se pa že dolgo nisem udeležil kresovanja, ker me je v preteklosti zmeraj ujel dež, ko sem se odločil, da grem na kres. Mogoče pa letos spet poskusim, saj mlajša hčerka Kaja še ni bila na kresu. Pa da vidimo, ali se me smola z dežjem še kar drži.«

Jan Bučar
»Letos bodo moje prvomajske počitnice bolj delavne, saj bom že drugo leto zapored vodil kresovanje na Rožniku, kjer je vedno polno ljudi, domov pa pridem z novimi spomini. 1. maj se mi zdi tudi lep praznik, saj se pokloni vsem delavkam in delavcem, opozarja na njihove pravice in časti delo kot vrednoto. Kakšne posebne tradicije za 1. maj nimam, mogoče bo zdaj postala tradicija, da bom vsako leto vodil kresovanje na Rožniku.«
Tomaž Kavčič
»V mladosti sem se redno udeleževal kresovanj. Že mesec dni pred kresom smo začeli po vasi zbirati različne odpadke in navlako, še posebno priljubljene so bile pnevmatike, kar pa je dandanes prepovedano. Nazadnje sem bil sicer na kresovanju pred začetkom služenja vojaškega roka, pozneje pa ni bilo več časa, saj je dela z gostilno res veliko. Veselje ob kresu pa se mi še danes zdi lep običaj in podpiram, da se to tradicijo za 1. maj ohranja.«

Tanja Zajc Zupan
»Uf, ste me našli … Priznam, da na kresovanju za 1. maj nisem bila že vsaj trideset let, če ne še več. Imam pa zato zelo lepe spomine iz otroštva, ko smo vsako leto komaj čakali na kres. Na Viru pri Domžalah, kjer sem rojena, sta bila vedno res velik kres in nepozabna veselica. Takrat so kraji med seboj tekmovali, kateri bo imel višji mlaj in kateri večji kres, kjer je bil naš kraj večkrat zmagovalec. Naslednji dan po kresovanju pa smo šli z družino obvezno na tradicionalni prvomajski golaž.«

Tanja Ribič
»Odraščala sem v Trbovljah, delavskem mestu, kjer je kresovanje zelo močna prvomajska tradicija. Mama in oče me sicer nikoli nista vzela s sabo na prvomajske prireditve, smo pa skupaj redno hodili na kresovanje. Zdaj je vse drugače. Sem sicer šla večkrat pogledat kres na Rožniku, ni pa to nekaj takega, da bi lahko rekla, da imam željo ali da bi hodila tradicionalno. Sem vsekakor za to, da 1. maj ostane praznik delavcev, čeprav se vsi dobro zavedamo, da zanje in za njihove pravice v teh časih ni prav nič rožnato.«

Lara Jankovič
»Že od mladih nog imam v spominu kresovanja in različna srečanja, povezana s 1. majem. Prav je, da imajo delavci svoj praznik in da ga tako simbolično zaznamujejo. To je praznik, ki ga nadvse spoštujem, na 1. maj velikokrat nastopam, nekajkrat sem nastopala tudi na kresovanju na Rožniku, pa v Mariboru in na Primorskem. Letos še ne vem, morda se bom udeležila kakšnega manjšega kresovanja na Primorskem, še zlasti če poleg kresa ponudijo tudi dober koncert.«

Saša Lendero
»O ja, kresovanj se zelo dobro spominjam še iz otroških let. Moji starši so bili zelo družabni in spominjam se, da smo skupaj z družinskimi prijatelji vedno odhajali na kresovanje. Zame je bil to vedno lep dogodek, saj smo se otroci igrali, težko smo pričakovali kres in čas, ko smo lahko začeli loviti kresničke. Vrsto let sem sama veliko kresovanj in prvomajskih praznikov preživela na odru. Mislim, da ljudje potrebujejo ta praznik, da se malo poveselijo, da se razvedrijo.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se