Marko Vavpotič

Prav nič ne gre namreč dvomiti o tem, kaj bosta rekla. Da sta omenjeni leti bili med najbolj intenzivnimi in napornimi, a obenem tudi najsrečnejšimi v njunem življenju. Vse je bilo sicer resda na kupu, ampak na koncu so se stvari v celoti iztekle najlepše, kot je bilo mogoče.

Mlada, takrat še tričlanska družina, se je preselila na svoje. To pa ni mačji kašelj, še posebno ob enem malem in drugem prihajajočem otroku. K sreči se niso selili daleč, kar je prihranilo nekaj časa, če že dela ne. Selitev je pač selitev, ne glede na to, kam greš. A kljub vsemu so zdaj na svojem in pod novo streho. Mlada družina si prenovljenega doma ni ustvarila le z idejami in željami, ampak so sodelovali tudi pri udejanjanju teh. Mojster je tako predvsem postal Anže, ki pravi: »Kolikor so mi dopuščali čas, zmožnosti in znanje, sem dela opravil sam. Drugače pa sva oba izvajala nadzorništvo nad celotno obnovo.«

Več v tiskanih Zvezdah (št.7/2017)