Kaj o času pove star pohodniški čevelj, ki ga samo še močan lepilni trak drži skupaj? Ali pa pozlačen otroški čeveljček? Kaj nam o času sporočajo smučka Ceneta Prevca ali boksarske rokavice Dejana Zavca? Kaj o tem šepetata skupaj postavljena steklenička za parfum in stara cigaretnica? Še bolje, kaj čas sploh je in kaj počne? Pojdite z nami v Slovenski etnografski muzej, bomo raziskali – le kdo bi se lahko uprl naslovu, kot je Od ponedeljka do večnosti? Čas je, da se pogovorimo o času. Potipamo, povohamo, pogledamo, poslušamo in premislimo čas.

Smo zadnjič na redakcijskem sestanku sočno besedovali o besedah in je vsak privlekel na dan kakšno, za katero je menil, da je drugi ne poznajo (in imel večinoma prav). Tule je torej nov nabor besed, ki so nam verjetno že izginile iz spomina. Največ so jih prispevali dobri ljudje na Jani. Vam lahko samo želimo, da bi se ob ugibanju in pretkano zavajajočih definicijah tako zabavali, kot smo se mi. Vabljeni, da nam pošljete svoje besede.

Matthew Perry je bil hollywoodski zvezdnik, kanadsko-ameriški igralec, ki je zablestel v seriji Prijatelji. Leto dni, preden se je utopil v domači masažni kadi (zaradi kombinacije zdravil in težav s srcem), je napisal knjigo o svojem življenju, ki odstira tančice ne le v njegovo zvezdniško in zasebno življenje, ampak tudi v življenja številnih, ki jih slavimo. Naslovil jo je Prijatelji, ljubezen in velika grozna stvar. Nedavno je v prevodu Sergeja Hvale izšla v slovenskem jeziku (Založba Jazbina). Igralec je potreboval celo svoje življenje, da se je počutil dovolj varno, da je iskreno napisal, kako je v resnici životaril, medtem ko ga je ves svet slavil. Obiskal je kakšnih šest tisoč sestankov društev anonimnih alkoholikov, petnajstkrat je bil na zdravljenju odvisnosti v tem ali onem centru po Ameriki in Evropi, bil je v umobolnici in na pragu smrti, da bi se rešil odvisnosti. Ko se je že zdelo, da mu je pri 53 le uspelo, je oktobra 2023 odjeknilo v svetu, da mu ni.

Rak dojk je diagnoza, ki do obisti pretrese vsako žensko. A čeprav zagotovo ni lahko, ko človeka doleti, nikar obupovati. Tudi ko gre za razsejano obliko, ko so metastaze tudi drugod v telesu, je to postala kronična bolezen, proti kateri se lahko borimo z arzenalom najrazličnejših orožij, življenje pa podaljšamo za dodatna leta.

Po nastopu na televiziji sem bila dva dni podrta kot ravnokar spodsekano drevo. Tako me namreč še vedno utrudijo nepričakovane in intenzivne akcije, ki se jih sicer izogibam, kolikor se le da, a življenju včasih ne morem uiti.

Babi Rina je v skrbeh, njen vnuk je zabredel v slabo družbo, nemogoče se obnaša, hkrati popiva, se tetovira in ne hodi v cerkev. Je to res le puberteta in bo minilo?

Nina in Miha Gregorčič, Grega Kraljevski in Vita Virant so sanjali podobne sanje: o kristalnem energijskem parku na naših tleh. Miha je imel parcelo, za katero je čutil, da bo gostiteljica neke posebne zgodbe. Nina je v meditacijah prejemala navodila, da bo zgodba povezana s kristali. Grega je že pri 13 postal najmlajši profesionalni brusilec dragih kamnov in velik poznavalec kristalov vsega sveta. Vita ga je poznala in delila z njim svoje navdušenje nad kristali ter idejo energijskega parka, kjer bodo glavni junaki kristali. Vse se je povezalo, ko je bil trenutek pravi, in ideja je zaživela. V Šmarjeških Toplicah je junija letos postala Kristalna dolina lep primer, da se tisto, kar si želiš, lahko uresniči, a še veliko hitreje, če se povežeš s pravimi ljudmi.

Po napornem koncu tedna sta odvrgla oblačila in gola smuknila v bazen pred domačo hišo. Zasebni kotiček so obdajale mogočne ciprese in jima, gosto nanizane druga ob drugi, nudile popolno zavetje pred radovednimi pogledi. No, vsaj do tistega dne, ko je nad njuno glavo zabrnela velika jeklena ptica in strmela vanju več predolgih minut. »Kaj za vraga se dogaja?«

Pred desetletjem je Vita Vlašič prišla kot mlajša dežurna novinarka v informativni program TV SLO ter se počasi kalila in napredovala. Danes jo gledamo tudi kot voditeljico Dnevnika, kjer je kljub mladosti suverena, saj se dobro znajde na različnih področjih.

Če bi ga poslušali, sedaj ne bi imeli debat o TEŠ6 in o drugem bloku nuklearke. Pa tudi ne podnebnih sprememb, vojn in kapitalizma nasploh – da o slabi pop glasbi niti ne govorimo. Kajti genialni izumitelj z direktno povezavo z božanskim bluetoothom je bil na dobri poti, da odreši človeštvo. Četudi so mu to preprečili, Teslova energija danes deluje močneje kot kadarkoli prej, nas prepričuje dokumentarni film režiserke Janje Glogovac, ki so ga prejšnji teden prikazali v Mariboru pred odprtjem festivala Dokudoc.

Če pisatelj, publicist in slikar Pavel Medvešček pred desetletji ne bi bil tako radoveden, vztrajen in potrpežljiv, bi znanje o starovercih, ki so živeli na težko dostopnih, odmaknjenih in revnih krajih v Posočju, povezanih le s stezami ali brezpotji, utonilo v pozabo. K sreči pa si je pridobil zaupanje starovercev, zbiral njihove zgodbe in jih več desetletij pozneje (kot je obljubil s prisego) izdal v knjigi z naslovom Iz nevidne strani neba. Režiserki in scenaristki Emi Kugler je uspelo iz tega zajetnega kupa zgodb napraviti neverjetno, saj se v njenem uro in pol dolgem dokumentarcu z naslovom Nekoč v Posočju preselimo naravnost v objem starovercev – med njihove običaje, obrede in verovanja.

V vsem tem času ste jih izbrali že 35, med letoma 2016 in 2018 pa tri ženske leta. Mimogrede, prav zdaj je čas, da nam predlagate imena za novo Slovenko leta!

Tudi kadar se upravičeno zgrozimo in razbesnimo ob nekem nesprejemljivem dejanju, se moramo zavedati vseh možnih posledic težkih obsodb, ki jih množično izrekamo prek naših tipkovnic.

Ko sem pred 22 leti pisala o drugi nosečnosti Simone Weiss, je bilo več kot očitno, kako zelo predana je družini. Kmalu po rojstvu drugorojenca, poimenovala ga je Rene, se je poslovila od glasbenih odrov in se – poleg študiju psihologije – posvetila domu. Bila je zelo predana mama in je poskušala otroka zaščititi pred vsemi – tudi pred mediji. Vsak dan je kuhala, se igrala s sinovoma in ju vzgajala. Zato je bil njen prezgodnji odhod res velik pretres za vse.