V prednovoletnem času je na večjih trgih evropskih mestih še bolj živahno kot sicer. Tam stojijo praznične tržnice s stojnicami, ki ponujajo značilne domače dobrote in izdelke domačih obrti. Še posebno razkošne so v Avstriji, a mi smo se odpravili še korak naprej.

Obiskali smo praznično Bratislavo, ki je prijetno presenetila z izjemno lepo urejenimi stojnicami na Glavnem trgu. Poleg usklajene, skoraj uniformirane vizualne podobe posameznih stojnic tam izstopa neverjetna ponudba avtohtonih slovaških specialitet.

Dobrote slovaške kuhinje

Praznična zeljna juha kapustnica, hrustljave krompirjeve palačinke z najrazličnejšimi nadevi, kozji in drugi siri na žaru, krompirjevi vlivanci (haluške) s sirom ali zeljem, jetrnice, krvavice, pečena teletina, goveje ličnice in meso kozlička v žemlji, palačinke lokše z najrazličnejšimi slanimi, celo mesnimi (račja pečenka!) nadevi, pečene krače, rebra, ciganska pečenka, pečeni krompir (in ne pomfrit) …

Marsikatera stojnica ponuja velik podolgovat popečen kos kruha s svinjsko mastjo in kolobarji čebule ter ocvirki! Posebno zanimiva je nadevana slana pogača poplamuh (slovaška različica alzaške plamenjače oziroma pomurske postržjače), ki od daleč spominja na domačo pico z debelim testom.

Za sladkosnede so na voljo najrazličnejši zavitki, pečeni štruklji, potice, nadevani rogljiči, palačinke z makom, jagodno marmelado in drugimi nadevi, pečena jabolka in tako naprej.

Zanimivo je, da tiste stojnice, ki ponujajo hrano, ne strežejo nobene pijače – in obratno. To se je izkazalo za krasno rešitev, saj lahko postrežba hrane poteka na bistveno višji ravni kot tam, kjer je vse pomešano.

Ljubljanska parada

Polni lepih vtisov iz slovaške prestolnice smo se nekaj dni zatem sprehodili skozi središče Ljubljane. Skozi neskončno bedo stojnic s katastrofalno ponudbo in pretežno tujimi napisi.

Čevapčiči in pleskavice kot kralji in kraljice klene slovenske kulinarike. Pa kebab, tajske specialitete, hamburger, hot dog, ocvrti piščančji medaljoni in pomfri. Tu in tam kakšna klobasa z zeljem, bolj za okras. Še nekaj generičnih slaščic, kot so palačinke z evrokremom, in – konec. Kakšna sramota!

Še dobro, da je sprehod potekal od Šentjakobskega gledališča proti pošti in nas je pot vodila čez Prešernov trg. Tam nas je, pri mestni maketi, kot tolažilna nagrada, pričakala zadnja stojnica. Z žabjimi kraki, joto, ajdovimi žganci, ričetom, govejo juho, kranjsko klobaso, potico, štruklji, štrudljem in prestami. In – ne boste verjeli – brez čevapčičev.

Galerija