· Slovenija

V občini Vojnik bo praznovanje občinskega praznika letos še posebej slovesno. Obeležili bodo namreč 30 let od ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, absolutno prava, je prepričan župan Branko Petre in meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Ponosen je na svoje občane, ki so v občini največje bogastvo. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci, ki se jim bo župan s podelitvijo občinskih prizanj zahvalil na nocojšnji osrednji občinski slovesnosti. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika in pestra tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja Branko Petre. V pogovoru izpostavlja številne projekte in dosežke občine, pri tem pa ne skriva težav, ki pestijo občane in s katerimi se sooča sam.

· Politika

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bo izvedla sedme volitve za Svet KGZS in za trinajst svetov območnih enot KGZS. Glasovanje bo 6. oktobra za fizične osebe in 2. oktobra za pravne osebe.  

· Gospodarstvo

Podnebne spremembe napredujejo s hitrostjo, ki ne le pri nas, ampak povsod po svetu povzročajo veliko negotovosti. Mesta, ki so največji povzročitelji negativnih izpustov v okolje, so hkrati najbolj pomembna za iskanje najboljših rešitev za soočanje z okoljskimi izzivi. Zato je nujno, da prav mesta prevzamejo vodilno vlogo pri sprejemanju trajnostnih ukrepov za zeleno prihodnost, so poudarjali udeleženci mednarodne konference Pozdravljena v Velenju. Med razpravljavci je bil tudi nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki je med drugim poudaril, da mora biti gospodarstvo tu za človeka in ne obratno. Ocenil je, da je trajnostni razvoj mogoč, a moramo slediti drugačni poti kot doslej.

· Kultura

Pesnik in pisatelj Marjan Kukovec, ki je vrsto let živel v Preboldu, zdaj pa živi in dela v Žalcu, je letos postregel še z enim zanimivim knjižnim delom. Gre za domišljijsko zgodbo, hribovsko pesnitev Hom, ki govori o istoimenskem savinjskem očaku. Knjiga je bila doslej predstavljena pred planinsko kočo na Homu, na prireditvi pod šotorom v okviru Šempaufesta v Latkovi vasi pri Preboldu in v Občinski knjižnici Prebold, kjer je avtor prebral tudi nekaj odlomkov iz nje.

· Slovenija

Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Že cel mesec je v občini širok nabor dogodkov in prireditev, ki se bodo nadaljevali še teden dni po občinskem prazniku. Čeprav je minulo leto tudi v polzelski občini postreglo s številnimi preizkušnjami, ki so nekatere načrtovane projekte zamaknile za nekaj let, bodo predvidoma še v tem letu začeli gradnjo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Pripravljajo se tudi na javno-zasebno partnerstvo za obnovo in vzdrževanje občinskih cest, prav tako pospešeno iščejo finančna sredstva za gradnjo kulturnega centra, ki bi se lahko začela čez dve leti.

· Kronika

Občina Šoštanj praznuje zadnji septembrski dan, zato je bila sinoči osrednja občinska slovesnost, na kateri je moderator prireditve Ambrož Kvartič iskal odgovor na vprašanje »Kaj skupnost drži skupaj?« Odgovore so skozi ves večer nizali tako letošnji občinski nagrajenci in nastopajoči v kulturnem programu kot tudi župan Boris Goličnik, ki je v prazničnem nagovoru med drugim poudarili, da brez medsebojnega sodelovanja in zaupanja ni razvoja lokalne skupnosti. Šoštanjska občina je, kot je še dejal, ena najbolj aktivnih in učinkovitih pri odpravljanju posledic po lanskih avgustovskih poplavah, ko je deroča voda uničevala domove ljudi in javno infrastrukturo. »Veliko težje kot graditi ceste,je ublažiti stiske ljudi,« je dejal.

· Slovenija

Celje tudi to jesen izvaja redno preventivno deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja. Tak postopek sicer izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Namen deratizacije je zmanjševanje nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci. Jesenski del deratizacije se je začel minuli ponedeljek in obsega celotno omrežje v skupni dolžini 247 kilometrov. (SŠol, Foto: Pixabay)

· Kultura

»Moj najboljši prijatelj, moj brat. Najino prijateljstvo je neverjetno in večno, saj tako dobrega, skromnega in velikega umetnika ter človeka še nisem srečal. Bila sva sorodni duši. Počivaj v miru, nesmrten si,« je 4. septembra na Facebooku v svojem čustvenem odzivu po smrti pevca Riblje čorbe Bore Đorđevića zapisal Dušan Konda. Znano je, da Konda svojo dušo posveča celjski Špici in Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Riblja čorba je ravno na Špici imela dva koncerta. Kako tesno prijateljstvo je bilo med Boro in Dušanom, kaže to, da je Dušan na pogrebni svečanosti legendarnega pevca nosil križ. Gre za veliko čast in dokaz, da sta bila v zadnjih letih nerazdružljiva. Skupaj sta doživela ogromno zgodb, ena je še prav posebna in – kosmata. Gre namreč za Rudija. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: NIK JARH)  

· Kronika

Globoko nas je prizadela vest, da je umrl naš Tone Vrabl. Nepogrešljiv sodelavec Novega tednika in Radia Celje in človek, ki je gradil ugled, pomen in vsebino naše medijske hiše. Zaposlenim je bil in tudi po upokojitvi ostal mentor, vzor in prijatelj. Od svojcev in vseh nas, ki smo ga globoko spoštovali in cenili, se je poslovil v starosti 80 let. (SŠol, Foto: Osebni arhiv)

· Kronika

Da ima Tomaž veliko srce, pravijo mnogi njegovi sokrajani, ki ga spoštujejo tudi zaradi njegove poštenosti, odgovornosti, zanesljivosti in delavnosti. Kot poudarjajo, ne bodo nikoli pozabili, kako so se s kolegi med žledolomom več dni v težkih zimskih razmerah in brez spanca prebijali iz Gaberk skozi Ravne in Zavodnje proti Slemenu, da so tamkajšnjim prebivalcem zagotovili elektriko. Tudi sicer je vedno med prvimi, ki priskočijo na pomoč v kritičnih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah, nazadnje ob lanskih katastrofalnih poplavah. Krajani Gaberk so mu pred leti zaupali vodenje krajevne skupnosti, na njegovo pobudo je bilo ustanovljeno društvo Konjenica mladih Šaleške doline. 46-letni Šoštanjčan, ki je zaposlen v Elektru Celje, je prepričan, da sta sposobnost prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti v današnjem svetu, polnem izzivov, ključna za negovanje občutka sreče.

· Gospodarstvo

»Če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo pozitiven in optimističen pogled v prihodnost,« pravi šoštanjski župan Boris Goličnik v luči napovedanega stečaja Termoelektrarne Šoštanj. Od pridobivanja elektrike v Šaleški dolini je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest. Ljudje so v veliki negotovosti, zato bo, kot še poudarja, Občina Šoštanj podprla vse rešitve, ki so v prid občanov. Vlado je pozval k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju regije Saša. »Kot župan zagovarjam stališče, da se pogoji za življenje naših prebivalcev ne smejo poslabšati. Vse moči moramo usmeriti v to, da bo prehod v nizkoogljično družbo resnično pravičen za vse prebivalce naše doline.«

· Kultura

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so se pretekli teden na spominski slovesnosti poklonili pokojnemu igralcu in nekdanjemu upravniku celjskega gledališča Borutu Alujeviču – Luju. Umrl je junija letos v 83. letu. V svoji karieri je odigral več kot 80 vlog, pripomogel je tudi k nastanku festivala Dnevi komedije, ki je izjemno pomemben gledališki dogodek za knežje mesto in celotno Slovenijo.

· Promet

Mestna občina Celje je uspešno pridobila pravico do koriščenja 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev Eko sklada za sofinanciranje nakupa treh električnih avtobusov in enega električnega kombija. Z novimi vozili bodo povečali sistem javnega prevoza Celebus ter zagotovili širšo povezanost znotraj mestnih in primestnih območij. (SŠol, Foto: Edi Einspeiler)

· Politika

Srečko Rajh se v Andražu nad Polzelo, kjer živi, udejstvuje na vseh področjih. Ljubitelju društvenega življenja nikoli ne zmanjka energije za kaj novega. Zavzeto sodeluje v številnih organizacijah, saj meni, da mora vsak posameznik svoji skupnosti nekaj doprinesti, da lahko kaj ustvari in zasluži. V svojem domačem kraju je vključen v vsa društva in je eden redkih takšnih v polzelski občini.

· Gospodarstvo

Živimo v času izrazitega potrošništva. Kupljene stvari hitro zavržemo, ker želimo nove, boljše, sodobnejše. A takšna miselnost je lahko slej ko prej pogubna za vse. »Morali bomo preiti od kulture odmetavanja h kulturi ohranjanja,« poudarja Konjičanka dr. Marinka Vovk, pobudnica odprtja Repair Cafeja v Slovenskih Konjicah, v katerem stare in zavržene predmete s predelavo vračajo v življenje. Na podlagi izkušenj iz Norveške, kjer so ladijske zabojnike obnovili po principu ponovne uporabe, je dr. Vovkova zasnovala nadgradnjo tega modela na primeru zapuščenih bivalnih zabojnikov, ki sta dobila popolnoma novo vlogo – postala sta srce Repair Cafeja.