Andraž Purg

22. junija letos je mandat dekanje Fakultete za zdravstvene vede v Celju prevzela doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik, ki je na položaju nasledila izr. prof. dr. Gorazda Vogo, dolgoletnega dekana, ki je fakulteto vodil trinajst let. Kot pravi Štemberger Kolnikova, se vodenja fakultete, ki jo bo tudi v novem študijskem letu obiskovalo približno tristo študentov, zelo veseli. A na položaj dekanje ob tem stopa tudi z veliko mero odgovornosti.

»Trudila se bom, da bomo fakulteto še naprej gradili kot odprt, varen in ustvarjalen prostor za študente, učitelje, raziskovalce in naše partnerje v zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem okolju. Želim, da bi fakulteta ostala zavezana človeku in družbi,« je ob nastopu mandata poudarila nova dekanja, ki bo fakulteto vodila naslednja štiri leta.

Andraž Purg

Doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik je v slovenskem zdravstvenem prostoru prisotna že vrsto let. Več kot četrtino stoletja je bila zaposlena v koprskem zdravstvenem domu, kot predavateljica se je kasneje zaposlila v visokem šolstvu. Pot jo je nato vodila tudi do direktorskega stolčka Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica in kasneje do mesta podsekretarke na ministrstvu za zdravje.

Na Fakulteti za zdravstvene vede v Celju se je kot prodekanja za raziskovanje ter kot visokošolska učiteljica in raziskovalka zaposlila leta 2021. Zdaj jo čaka nov izziv – v prihodnjih štirih letih bo kot dekanja usmerjala razvoj te celjske fakultete, ki študentom omogoča vpis v 3-letni visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje zdravstvena nega in v 2-letna magistrska študijska programa 2. stopnje zdravstvena nega in paliativna oskrba.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za dekanjo Fakultete za zdravstvene vede v Celju? So vas k temu spodbudili tudi sodelavci?

Pravzaprav so me h kandidaturi res spodbudili tesni sodelavci, kar je zame pomenilo veliko zaupanje pri ljudeh, s katerimi delam in bom delala tudi v prihodnje. Vzela sem si čas za razmislek in se odločila, da bom odgovorno prevzela to vlogo. Zavzemala se bom za fakulteto, ki povezuje generacije, stroke, ideje ter ostaja zavezana človeku in družbi. Kolektiv, ki me obdaja, je že od začetka motiviran, predan in srčen. S takimi sodelavci ne bo težko zasledovati razvoja fakultete z novimi študijskimi programi, raziskovanjem, s povezovanjem z okoljem, z ustvarjanjem sodobnih metod poučevanja in drugih ciljev, ki si jih bomo zastavili.

Ob tem moram poudariti, da je izredno pomembna tudi podpora ustanovitelja fakultete – Regijskega študijskega središča (RŠS) – ki nam nudi podporo in pomoč pri razvojnih nalogah, projektnem delu in izvaja za nas nekatere strokovne naloge. RŠS je ustanovilo 25 občin savinjske regije in prizadevamo si za dobro sodelovanje z vsemi zdravstvenimi in socialnovarstvenimi zavodi v teh občinah. Naši študenti sodelujejo tudi na občinskih dogodkih, namenjenih promociji zdravja z različnimi zdravstvenovzgojnimi vsebinami.

Mandat dekanje ste nastopili proti koncu junija. Katere bodo vaše prednostne naloge pri vodenju fakultete?

Fakulteta je izobraževalna in raziskovalna ustanova, zato bodo seveda v to usmerjene tudi prednostne naloge. Te so zagotovo razvoj in posodabljanje študijskih programov, vpeljevanje sodobnih tehnologij ter metod poučevanja. Prizadevala si bom za krepitev raziskovalne dejavnosti fakultete, ki je povezana z regionalnim, nacionalnim in mednarodnim okoljem ter z raziskovanjem v mednarodnem prostoru. Zelo pomemben mi je stik z ljudmi, zato bom krepila sodelovanje s študenti, ki že zdaj niso le številke, temveč ljudje, željni novih znanj in pripravljeni na učenje.

Za našo fakulteto je izredno pomembno tudi sodelovanje z okoljem, z zdravstvenimi in socialnimi organizacijami ter z vsemi drugimi udeleženci. Tako z gospodarskimi kot negospodarskimi in tudi nevladnimi organizacijami, saj je zdravje prepleteno z vsemi družbenimi porami. Naša fakulteta ima zato vire za sodelovanje, ki je obojestransko koristno. Ne smem pozabiti niti na mednarodno sodelovanje, s katerim bomo našo fakulteto postavljali na evropski in svetovni zemljevid s povezovanjem pri raziskovalni dejavnosti in s povezovanjem na področju študijskih programov.

Andraž Purg

Kako vas je pot sploh pripeljala na to celjsko fakulteto? Vaša poklicna pot je bila namreč v preteklosti precej razgibana.

Res je, moja poklicna pot je bila resnično pestra. Verjetno me je ena prehitra odločitev po zamenjavi službe, ki je bila zame zelo neprijetna, pripeljala točno tja, kjer moram biti. Po osnovni izobrazbi sem diplomirana medicinska sestra, za kar sem napisala celo dve diplomi v dveh različnih visokošolskih ustanovah. Najprej sem se v ljubljanski višji šoli za zdravstvene delavce izšolala za višjo medicinsko sestro, nato sem po merilih za prehode en letnik opravila še na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Znanstveni magisterij sem nato končala na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in na tamkajšnji univerzi na pedagoški fakulteti končala še doktorat. Tema mojega raziskovanja za doktorsko disertacijo je bila zdravstvena pismenost, ki je še danes vodilo na mojem raziskovalnem področju.

Ste si že kot diplomirana medicinska sestra želeli, da bi nekoč vodili fakulteto?

Nikoli, 25 let sem bila zaposlena v zdravstvenem domu. Sicer je res, da sem bila vedno na delovnih mestih, kjer sem razvijala tudi organizacijske spretnosti – kot patronažna medicinska sestra in vodja zdravstvenovzgojnega centa v razvoju že leta 2003. Kasneje sem se po naključju zaposlila na fakulteti kot predavateljica, a sem hkrati še vedno ostala v kliničnem okolju, dokler to ni postalo prenaporno. Rada sem delala kot medicinska sestra, vendar me je pot vodila drugam. Tako sem bila tudi direktorica Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, nekaj časa sem bila tudi podsekretarka na ministrstvu za zdravje.

Na celjsko fakulteto za zdravstvene vede sem nato prišla z misijo, da bom do konca svoje karierne poti zaposlena kot predavateljica in raziskovalka. K razmišljanju o prevzemu dekanske vloge so me nato spodbudili ljudje, s katerimi delam in s katerimi bom še naprej gradila in razvijala fakulteto.

Približno koliko študentov bo v novem šolskem letu obiskovalo FZVCE?

Vpisi za novo študijsko leto sicer še trajajo, a načrtujemo, da bo na FZVCE v vse študijske programe vpisanih približno 300 študentov. V dodiplomskem študijskem programu zdravstvena nega smo v preteklih letih zapolnili vsa razpisana mesta in to pričakujemo tudi letos. Študenti se lahko na fakulteti vpišejo tudi v magistrska študijska programa zdravstvene nege in paliativne oskrbe. Za slednjega je zanimanje zelo nizko in želimo si, da bi se povečal. Predvsem zaradi potreb populacije je jasno, da so znanja s področja paliativne oskrbe nujna za vse zdravstvene delavce, ne le za medicinske sestre. Ob tem naj dodam, da se lahko za omenjeni študijski program odločijo tudi drugi profili sorodnih ved, a velikega zanimanja za to žal ni.

Andraž Purg

Kateri so po vašem mnenju trenutno osrednji izzivi v zdravstvu? Menite, da vplivajo na zanimanje mladih za delo na področju zdravstvene nege?

Verjetno jih je več, vendar bom izpostavila pomanjkanje kadrov, ki ga beležimo v vseh zdravstvenih strokah. To neizbežno vpliva tudi na veliko drugih dejavnikov, kot so preobremenjenost kadrov, nezadovoljstvo, slabi odnosi in slabši pogoji za bolnike. Ne nazadnje to vpliva tudi na neizvedene zdravstvene storitve, čakalne vrste, nezadovoljstvo bolnikov in tudi na nemoč vodilnih kadrov …

Vsi omenjeni dejavniki lahko vplivajo na odločitve mladih za delo na področju zdravstvene nege, a treba je izpostaviti, da nikakor ne vplivajo le na mlade. Mladi morajo biti na tako naporno delo pripravljeni, zato jih moramo opremiti z znanjem in veščinami. Le tako bodo znali krmariti med službenimi obveznostmi, delovnim okoljem ter časom zase in časom za svojo družino.

Je po vašem mnenju slovenski izobraževalni sistem za zdravstveni kader dober ali si želite tudi spremembe oz. izboljšave na področju izobraževanja?

Na področju zdravstvene nege izobražujemo za reguliran poklic, kar pomeni, da je naš študijski program vezan na usmeritve Evropske direktive. Tako po vsebini kot po obsegu je študij primerljiv s študijskimi programi po vsej Evropi. Vsekakor imamo odprte roke pri oblikovanju metod poučevanja in pri spodbujanju študentov k učenju in pridobivanju veščin, ki so potrebne za začetek izvajanja zdravstvene nege na vseh strokovnih področjih.

Andraž Purg

Celoten intervju preberite v zadnji tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšla 28. 8. 2025.