Politika znova pred okoljem
Člani odbora Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor so danes zavrnili predlog Zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je lani oktobra v parlamentarno obravnavo vložila nepovezana poslanka Janja Sluga. Člani odbora iz vrst opozicije so menili, da je zakon prvi korak pri reševanju degradiranih območij, koalicija je vztrajala pri pripravi sistemskega zakona. Celjani bodo očitno na bolj zdravo okolje še čakali.

Podpise za predlog zakona so že pred obravnavo prispevale poslanske skupine LMŠ, SAB, SD in NP, predlog je na dan obravnave podprla tudi Levica, vendar to ni zadostovalo, da bi predlog zakona nadaljeval pot v DZ. Po več urni in večkrat prekinjeni razpravi so ga člani odbora, z osmimi glasovi za in desetimi proti, zavrnili.
Prvopodpisana pod predlogom Janja Sluga je spomnila, da je prvi osnutek Zakona o sanaciji Celjske kotline vložila že leta 2018, za ponovno vložitev pa se je odločila, ker se v vmesnem času ni nič naredilo. Spomnila je, da se je nekdanji okoljski minister Jure Leben, ki je predlog zakona tudi podprl, v času svojega ministrovanja zavezal, da bo država zamenjala zemljino pri desetih javnih vrtcih na Celjskem. Čeprav je od tega že več kot štiri leta, projekt še vedno ni končan.
Sluga je vnovič poudaril, kar že več kot trideset let govorijo tudi različni strokovnjaki, da v Celju najVvečjo težavo predstavljajo težke kovine. Te so, kot je na nedavnem pogovoru z mediji dejala direktorica Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik težavne zaradi tega, ker ne pečejo, jih ne okusimo ali kako drugače zaznamo, vendar nam škodijo.
Sluga je ob tem izpostavila tudi, da se bo letos končal 15-letni program sanacije v zgornji Mežiški dolini, pri čemer pa se po napovedih ministrstva obeta nov program, saj so potrebni dodatni ukrepi. »Gre za identične ukrepe, ki so predvideni v tem zakonu,« je dejala in dodal, da je poleg Mežice Celje med najbolj onesnaženimi območji v državi.
Ker gre za pomembno temo in veliko težavo, ki jo je nujno rešiti, je nepovezana poslanka pričakovala podporo politikov vseh barv. Ni je dobila. Koalicijskih poslancev niso prepričali niti številni argumenti strokovnjakov s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), z Inštituta Jožef Stefan in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Predlog sanacijskega zakona so podprle civilne iniciative, pismo podpore so poslali tudi starši predšolskih otrok, ki so sodelovali pri začetku sanacije celjskih vrtcev. Vlada, ministrstvo za okolje in prostor ter koalicijski poslanci pa so vztrajali, da je sanacija sicer potrebna, a da je prej treba pripraviti sistemski zakon.
»Prihodnje leto bo 150 let, od kar deluje Cinkarna Celje. 150 let se tu že dogaja degradacija! Če si je Zgornja Mežiška dolina upravičeno zaslužila pozornost države, potem si enako zasluži pozornost Celjska kotlina. Ni časa za sistemsko reševanje. Ljudje si to zaslužijo. V Celju je jasno, kdo je onesnaževalec. Cinkarna Celje je marsikaj sanirala, a z lastništvom sprejmeš tudi breme. To podjetje se proglaša za družbeno in okoljsko odgovorno in zdaj ima priložnost, da to tudi dokaže,« je na odboru dejal Dušan Plut, član Sveta za varovanje okolja pri SAZU.
Razočarana Janja Sluga, se je po zavrnitvi predloga zakona na matičnem odboru pisno odzvala: »Obžalujem, da se je v več kot osem ur dolgi razpravi še enkrat pokazalo, da je koalicijskim poslancem pomembnejše politično merjenje moči, kot ustavna pravica ljudi v celjski kotlini da živijo v zdravem okolju. Predlog zakona je bil zavrnjen brez vsebinskih argumentov.« Vsem, ki so pri pisanju zakona sodelovali in ga tako ali drugače tudi podprli, se je zahvalila in dodala: »Parlamentarna pot tega predloga se sicer zaključuje, ne pa tudi moja dolgoletna prizadevanja za okoljsko sanacijo celjske kotline.« Zatrdila je, da bo, v primeru, da bo vnovič izvoljena za poslanko, poskušala s ponovno vložitvijo predloga zakona. »Če po prihajajočih volitvah ne bom opravljala funkcije poslanke v Državnem zboru, pa ljudem obljubljam, da bom naredila vse kar je v moji moči, da ta zakon posvoji kdo od poslank in poslancev naslednjega sklica, ali nova vlada in vladna koalicija v celoti.« |
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku