Jure Godler

Da drevesa v mestu opravljajo izjemno pomembno vlogo, so med drugim opomnili na dogodku, ki ga je ob svetovnem dnevu zdravja prvi ponedeljek v aprilu na Mestnem trgu v Šentjurju organiziral Zavod Srčni preboji Šentjurja. Zavod, ki se med drugim osredotoča na spodbujanje spoštljivega odnosa do narave, je posebno pozornost namenili tudi lipi, ki je bila posajena ob razglasitvi slovenske države.

Drevo življenja

Ustanovitelj zavoda Bogdan Rahten je povedal, da je lipa slovensko narodno in duhovno drevo, ki ga mnogi imenujejo tudi drevo življenja. »Mislim, da moramo biti na lipe ponosni in da moramo z njimi tudi primerno ravnati,« je dejal sogovornik. Ker so drevesa ključna za naše zdravje, se mu je zdelo z dogodkom, posvečenim drevesom, smiselno dopolniti dogajanje ob svetovnem dnevu zdravja.

Jure Godler

Dogodek je opominjal tudi na pomen nege mestnih dreves. Drevesa v urbanem okolju so namreč za razliko od gozdnega ekosistema v slabšem položaju. »Za to, da ohranjajo vitalnost, potrebujejo ustrezno nego. Tega se premalo zavedamo. Redkokdo ve, da bi bilo ob daljših sušnih obdobjih tudi drevesom treba nameniti vodo. Zato smo tudi šentjursko lipo simbolično zalili in ob njej zasadili cvetje,« je dejal Rahten.

Ker drevesa niso le predmet …

Na prireditvi je sodelovala Celjanka Irena Ašič, ki je prepričana, da je ohranitev vseh mestnih dreves ne glede na starost in obliko priložnost za zeleni trajnostni razvoj. Po njenem prepričanju ohranjanje mestnih dreves pripomore tudi k ohranitvi naravnega in socialnega značaja mest, kot smo jih vajeni.

Udeleženci dogodka v Šentjurju so k ohranitvi lipe na Mestnem trgu prispevali tako, da so odstranili talne poganjke, ki so jo izčrpavali. Mesto, kjer so se zaredili škodljivci, so namazali s čebeljim voskom. »Drevesu pomagamo že s tem, da ga začnemo opazovati, da zaznavamo, kaj se dogaja z njim. Pomembno je še, da se začnemo zavedati, da drevo ni le predmet. Če to razumemo, prispevamo k zmanjševanju družbene oz. gospodarske škode,« je pojasnil Rahten.

Slednji meni, da bi morali za mestna drevesa skrbeti celostno in da bi morali pri tem sodelovati ljudje z znanjem in izkušnjami. Ob že omenjeni Ireni Ašič so v mnogih lokalnih skupnostih ljudje, ki imajo bogate izkušnje in razmišljajo zunaj preživetih okvirjev. Ašičeva je pojasnila, da imajo v Šentjurju zelo lep odnos do dreves med drugim Gorazd in Majda Mauer ter Majda in Robert Gajšek.

Trdoživa spremljevalka

Lipa na Mestnem trgu v Šentjurju je doslej preživela različne preizkušnje. Prvo tovrstno drevo je ob razglasitvi slovenske države posadil takratni predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju mag. Franc Kovač. Kmalu je bila tako poškodovana, da jo je nadomestilo novo drevo. »Tudi ta lipa je doživela vandalizem. Čeprav ima izjemen simbolni pomen in je umeščena ob šentjursko upravno stavbo, kjer so tudi slovesne prireditve ob dnevu državnosti, ni bila deležna pozornosti in marsikdo ni poznal njene zgodbe,« je povedal Rahten. Slednji je nanjo spomnil že v zborniku Literarnega društva Šentjur leta 2010. Ko je izvedel, da bo upravna stavba prenovljena, je predlagal, da bi lipa dobila označbo. Vesel je, da so v občini prisluhnili njegovi ideji. »Župan mag. Marko Diaci je celo pomagal priviti spominsko ploščico, na kateri so zapisane besede: ›Lipovo srce je namenjeno ljudem brez teže tujih bremen.‹ Zaupam, da bo župan odslej njen zaščitnik.«

jure godler