Nik Jarh

»Razumem civilno iniciativo, ki opozarja na težke razmere glede bivanja v mestu zaradi prometa. Tudi sam živim v središču Šentjurja in poznam težave. Občina je glede navezovalne ceste naredila vse, kar je v njeni moči. Zdaj sta glede tega odločilni volja lastnikov zemljišč in prizadevanja države.« Tako o reševanju prometnih zagat Šentjurja pravi šentjurski župan mag. Marko Diaci.

Pri tem ne skriva veselja, da je zadnje obdobje v lokalni skupnosti v znamenju številnih naložb. Obenem priznava, da vse to s sabo prinaša ogromno dela, napora in usklajevanja.

Ustanovitev iniciative je pričakoval že prej

V zadnjem obdobju je bilo malo več pozornosti namenjene težavam, ki jih ima Šentjur glede prometa. Občani so ustanovili tudi civilno iniciativo. Diaci pravi, da ga to ni presenetilo. Presenetil ga je čas, kdaj je omenjena iniciativa nastala. »Pričakoval sem, da se bo kaj takega zgodilo že veliko prej. Težave s prometom so namreč vsesplošno znane,« je dejal.

Kakšen je vaš pogled na prometne težave v središču občine?

Občina je že uredila krožišče pri Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Podpisan je sofinancerski sporazum za ureditev krožišča pri Resevni ter za obnovo Ulice Dušana Kvedra in Ceste Kozjanskega odreda, ki vodi proti znani trgovini. Do izvedbe tega projekta verjetno še ni prišlo tudi zaradi obnove odseka avtoceste Slovenske Konjice–Dramlje. Dodaten projekt bi še dodatno vplival na prometno gnečo na našem območju.

Rešitev za težave s prometom skozi mesto je seveda navezovalna cesta. Slednja je v občinski prostorski načrt umeščena že od leta 2011. Občina je torej svojo nalogo opravila. Rezervirana so bila sredstva za gradnjo prvega dela omenjene navezovalne ceste. Država pridobiva zemljišča, a se pri tem zapleta. Glede tega sem zelo razočaran. Občinska uprava pomaga, kolikor je v njeni moči. Posebnih vzvodov nimamo na voljo.

Tako vi kot tudi DRSI opozarjate, da bodo evropska sredstva preusmerjena v drug projekt, če lastniki svojih zemljišč ne bodo pripravljeni prodati državi. Je veliko možnosti, da se bo to res zgodilo?

Kolikor mi je znano, je projekt še aktualen in je denar še na voljo. Menim, da bo navezovalna cesta enkrat vsekakor zgrajena. Če ne zdaj, pa nekoč v daljni prihodnosti. Težave glede prometa skozi Šentjur bo enkrat treba rešiti tako ali drugače. Če bom jaz to dočakal ali ne, je drugo vprašanje.

Koliko denarja je v igri?

V igri je približno 40 milijonov evrov, in sicer za prvi del navezovalne ceste. Ta je predviden od avtocestnega priključka do ceste Dole–Primož–Ponikva.

Občina Šentjur je junija namenu predala prizidek k telovadnici OŠ Hruševec. Učenci že obiskujejo nove prostore podružnične osnovne šole na Kalobju. Kako sta zaživeli novi pridobitvi?

Lani smo končali energetsko obnovo Osnovne šole Hruševec in nato se je pokazala še možnost gradnje prizidka k tamkajšnji športni dvorani. Uredili smo tudi okolico in vse, kar sodi zraven. Kolikor vem, so tako uporabniki kot bližnji krajani zelo zadovoljni. Urejeno telovadnico smo namenu predali junija.

Gradnja podružnične osnovne šole na Kalobju je končana, za novogradnjo je bilo izdano uporabno dovoljenje. Otroci in zaposleni že s pridom uporabljajo tri oddelke šole in dva oddelka vrtca. Nova šola je zelo lepa. Zadovoljen sem, da nam je uspelo uresničiti to naložbo, ki je bila po finančni plati velik zalogaj. Vredna je 2,8 milijona evrov neto brez DDV. Sofinanciranje smo pridobili od ministrstva, pristojnega za šolstvo, ter od Eko sklada. Uspešno smo se prijavili tudi na razpis, kjer je bilo na voljo sofinanciranje objektov osnovnih šol zaradi odprave posledic naravnih nesreč.

Nik Jarh

Potreb glede vlaganj na področju šolske infrastrukture ali predšolske vzgoje s tem verjetno še ni zmanjkalo?

Pripravljamo projekt za prizidek drameljske vrtčevske enote. V prihodnosti želimo zgraditi večoddelčni vrtec v Novi vasi. Načrtujemo tudi gradnjo prizidka h kuhinji Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Želimo si tudi obnovitev in razširitev telovadnic tako v Slivnici kot Dramljah. Na Kalobju bi ob podružnični šoli radi zgradili telovadnico. V občini imamo šest osnovnih šol in štiri podružnice, njihova obnova in nadgradnja terjata veliko denarja. Velik del proračuna namenjamo tako predšolski kot šolski vzgoji, iščemo najboljše možnosti in se trudimo za enakomeren razvoj v vseh delih občine.

Občina in Dom starejših Šentjur sta bila uspešna pri pridobivanju denarja za gradnjo nove enote doma starejših. Z gradnjo je prišlo do uničenja Kneippovega parka in vinograda, kjer so lahko starejši posedeli v senci. Ni bilo nobene druge možnosti?

Druge možnosti žal ni bilo. Nikjer drugje ni bilo mogoče zagotoviti prostora za prizidek s 24 posteljami in z drugimi spremljajočimi vsebinami. Na drugi strani stavbe je že Center Gustav. Ker druge možnosti ni bilo, se je dom starejših odločil za projektiranje na že omenjenem mestu. Smiselno je, da so vse enote blizu druga drugi.

Kako daleč so postopki glede gradnje intervencijskega centra in Policijske postaje Šentjur?

Trenutno je v pripravi projektna dokumentacija za komunalno opremo zemljišča, kjer je predviden intervencijski center. Z ministrstvom za notranje zadeve se še pogovarjamo o menjavi zemljišč glede policijske postaje.

V občini je bilo v zadnjem obdobju veliko postorjeno glede kolesarskih povezav. Je predvidena kakšna nadgradnja?

Trudimo se pridobiti dokumentacijo za kolesarsko stezo Proseniško–Dole–Šentjur. Prizadevamo si za soglasja lastnikov zemljišč, kar je zelo zahtevna naloga. Prav pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč je danes največji izziv marsikaterega projekta. Med Dolami in Šentjurjem je predviden suhi zadrževalnik Lokarje. Del kolesarske povezave bo vodil ob robu omenjenega zadrževalnika. Tudi pri ureditvi tega zadrževalnika so zemljišča velik izziv. Denarja za to še nimamo, skušali ga bomo pridobiti s prijavo na razpise.

Nov pokrit prireditveni večnamenski prostor že krasi Zgornji trg. Kakšne vsebine ste umestili vanj?

S tem projektom, vrednim približno 844 tisoč evrov, smo se uspešno prijavili na razpis in pridobili 350 tisoč evrov sofinanciranja, drugo smo zagotovili v proračunu. Podrli smo nekdanje dotrajano gospodarsko poslopje, ki je bilo tudi že nevarno, in na tem mestu postavili nov lesen objekt, ki bo vstopna točka za turiste in obiskovalce. V njem bo namreč digitalna predstavitev Zgornjega trga nekoč. Turisti bodo lahko sami ali s turističnim vodenjem raziskovali trško jedro. Hkrati bo stavba omogočala organizacijo različnih prireditev oziroma njihovo nadgradnjo. Tam bodo urejene tudi parkirne površine, ki jih v Zgornjem trgu primanjkuje. Gre za res lepo stavbo, ki se sklada z veduto Zgornjega trga.

Občina je bila uspešna na razpisu ministrstva za kulturo za obnovo Ipavčeve hiše. Kakšne posledice zob časa pušča na tej protokolarni stavbi?

Ipavčeva hiša je stara že precej desetletij in je potrebna temeljite obnove. Prav tega se bomo lotili pod okriljem omenjenega projekta. Hkrati bomo posodobili muzejsko zbirko in dodali nove vsebine. V sobi, ki je trenutno neizkoriščena, načrtujemo digitalno predstavitev zdravniškega poklica iz sredine 19. stoletja, saj je bila ravno po tem poklicu znana družina Ipavcev. Na razpisu kulturnega ministrstva smo za ta projekt, ki ga bomo uresničili v letih 2027 in 2028, prejeli 788 tisoč evrov.

Nik Jarh

Je kaj novega glede urejanja občinske stavbe in Mestnega trga?

Pripravljeno imamo projektno dokumentacijo za obnovo, a je seveda vse odvisno od tega, ali bomo za to naložbo pridobili sofinanciranje. Obnova občinske stavbe bo velik finančni zalogaj, razpoložljiva sredstva so omejena. Usklajevanje želj z možnostmi je vse prej kot lahko.

Kdo v občini skrbi za podobo ekoloških otokov? Ekološki otok na parkirišču pri občini je videti precej zanemarjen, predmeti ležijo povsod naokrog.

Podoba tega ekološkega otoka kaže na kulturo ljudi, ki tam odlagajo smeti. Ob ekološkem otoku je postavljena tabla, da je odlaganje predmetov ob zabojnikih prepovedano. Res težko razumem početje ljudi, ki sredi mesta puščajo smeti, čeprav je čisto blizu Šentjurja Zbirni center Bukovžlak. Trudimo se, da ekološke otoke redno čistimo, a drugih vzvodov nimamo na voljo. Morda bo treba razmisliti o tem, da bomo ta ekološki otok umaknili.

Katere projekte načrtujete za naslednje obdobje?

V prihodnjem letu želimo dokončati gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Planina pri Sevnici in vodovod Planina–Prevorje. Predviden je konec gradnje kanalizacije Dole–Proseniško. V prihodnjem letu bo predvidoma pod streho tudi že omenjeni Center za institucionalno domsko oskrbo Doma starejših Šentjur. Posvetili se bomo še komunalnemu opremljanju industrijske cone ter ureditvi odsekov cest in plazov.