Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 6 min.

Šmarska občina v primežu milijonskih naložb


novi-tednik
Sintija Jurič
1. 7. 2026, 05.15
Posodobljeno
16. 09. 2026 · 14:56
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Parlamentarne volitve 2026 Spremljajte aktualne politične zgodbe

Ob občinskem prazniku Občine Šmarje pri Jelšah smo se o aktualnih projektih v občini pogovarjali z županom Matijo Čakšem.

matija-caks, smarje-pri-jelsah
Andraž Purg
»Država se je za vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov po Sloveniji odločila, da bi razbremenila urgence v večjih mestih. Menim, da bi v urgentnih centrih morali biti še rentgen, laboratorij, ultrazvok in lekarna, ki za zdaj niso načrtovani.«

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nova čistilna naprava na Grobelnem, obnova znamenitega Jelšingrada in priprave na gradnjo satelitskega urgentnega centra so le nekateri projekti, s katerimi občina Šmarje pri Jelšah krepi svoj razvojni utrip. V občini, obdani z vinogradi in s slikovitimi hribovji, ob tem nadaljujejo tudi načrte na področju protipoplavne varnosti in prometne infrastrukture.

Kot je povedal župan Matija Čakš, med večje projekte v prihodnjih letih sodita še gradnja nove večnamenske športne dvorane ter obnova gasilskega doma v Šentvidu pri Grobelnem. »Odprtih imamo zelo veliko projektov, a smo pri njih vezani tudi na sofinanciranje, zato je časovnica njihovega izvajanja pogosto odvisna od razpisov in pridobivanja sredstev,« je dejal.

matija-caks, smarje-pri-jelsah
Andraž Purg
Čakš je že napovedal, da bo na prihajajočih lokalnih volitvah ponovno kandidiral za župana.

Eden večjih zadnjih projektov v občini je bila gradnja čistilne naprave na Grobelnem, ki so jo s kanalizacijskim sistemom Grobelno–Šentvid namenu uradno predali v začetku minulega meseca. »Grobelno je eno najgosteje poseljenih naselij v naši občini in vesel sem, da smo ta projekt uspešno izvedli. Zdaj nas čaka še povezava z naseljem Šentvid. Tudi ta, zadnji del naložbe, je ocenjen na skoraj dva milijona evrov, zato čakamo na možnost, da bomo denar pridobili na katerem od prihajajočih razpisov,« je poudaril župan Matija Čakš.

Po letih propadanja je lani vrata odprl dvorec Jelšingrad, a njegovo obnovo še nadaljujete. Katera obnovitvena dela trenutno izvajate tam?

Končali smo prvi del statične stabilizacije dvorca in začeli obnovo historične fasade. Prav tako v dvorec že umeščamo stavbno pohištvo. Za obnovo fasade in stavbno pohištvo smo prejeli približno 1,3 milijona sofinancerskih sredstev. To dvoje bo predvidoma končano do jeseni, nato bomo začeli urejati zunanji park. Uspešno smo namreč kandidirali tudi na razpisu za kohezijska sredstva, pri čemer smo za ureditev okolice dvorca Jelšingrad dobili približno 1,1 milijona sofinancerskih sredstev. Preostanek denarja bomo črpali iz občinskega proračuna. Verjamem, da bo po omenjenih naložbah prihodnjo pomlad park dvorca Jelšingad zasijal v svoji pravi podobi.

V občini ste pripravili tudi celostno strategijo protipoplavnih ukrepov. Kako ste se lotili iskanja mesta, na katerem bodo umeščeni zadrževalniki?

Preberite še

Načrtovanje protipoplavnih ukrepov v naši občini je bilo zelo zahtevno. Če hočemo v Šmarju obvarovati hiše, moramo preurediti ogromno kmetijskih zemljišč, zato vedno iščemo najbolj optimalno pot. Glede gradnje zadrževalnikov smo pravočasno pridobili zemljišča, na katerih so že ribniki, gozd in podobno. Načrtovani zadrževalniki bodo zato umeščeni na predelih, na katerih ne bodo dodatno obremenjevali kmetijskih obdelovalnih površin. Največji zadrževalnik bo pri trgovini Hofer, toda njegova gradnja je še kar oddaljena.

Kako daleč je torej začetek gradnje zadrževalnikov?

Gradnja zadrževalnikov je načrtovana po sklopih. V prvem bomo gradili suhi zadrževalnik Jelšingrad, ki je že umeščen v prostorski načrt. V tem primeru bomo obnovili, razširili in dvignili celotno strugo Šmarskega potoka. Podrli bomo dva mosta, ki ju bomo dvignili in s tem vodi omogočili večjo pretočnost. Za prvi del obnove struge in gradnjo suhega zadrževalnika Jelšingrad nameravamo kandidirati tudi na razpisu za kohezijska sredstva. Gradnjo zadrževalnika bi predvidoma začeli leta 2030. Druge načrte, dokumentacijo in pridobivanje gradbenih dovoljenj za druge suhe zadrževalnike bomo delali v sodelovanju z državo.

V Mestinju načrtujete nov satelitski urgentni center za Obsotelje in Kozjansko. Kako napreduje usklajevanje in sodelovanje z vsemi šestimi občinami?

Usklajevanje z drugimi občinami traja že nekaj let. Naš skupni satelitski urgentni center bo edinstven v državi, saj ne bo umeščen ob zdravstvenem domu, temveč bo na središčnem mestu med občinami ustanoviteljicami. V Šmarju smo namreč prostorsko zelo omejeni in ne moremo širiti prostorov ob sedanjem zdravstvenem domu. Tudi nujna medicinska pomoč nima dovolj prostora, zato smo morali poiskati boljši prostor za urgentni center, v katerem bo tudi nujna medicinska pomoč.

Ko smo se z drugimi občinami pogovarjali, kam bi umestili urgentni center, smo se odločili za Mestinje, ki je nekakšna stična točka. Kupili smo zemljišče in začeli spreminjati OPPN, za idejno zasnovo centra smo najeli tudi projektanta. Gradbeno dovoljenje za gradnjo centra bo izdano predvidoma do konca meseca, do takrat moramo ministrstvu oddati tudi prijavo, prav tako morajo druge sodelujoče občine potrditi načrt razvojnih programov, da bodo ta center sofinancirale. Vse občine so že tudi oddale soglasje za gradnjo centra.

matija-caks, smarje-pri-jelsah
Andraž Purg
Občina Šmarje pri Jelšah

Kakšna je časovnica gradnje?

Gradnja se mora začeti najkasneje oktobra. Center mora biti namreč končan do konca leta 2027, saj bomo zanj dobili približno 1,6 milijona evropskih sredstev, kar je sicer veliko, a še vseeno premalo za tako obsežen projekt. Država se je za vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov po Sloveniji odločila, da bi razbremenila urgence v večjih mestih. Menim, da bi v urgentnih centrih morali biti še rentgen, laboratorij, ultrazvok in lekarna, ki za zdaj niso načrtovani.

Kaj je novega na področju kolesarske povezave Grobelno–Halarjev breg?

Smo v sklepnem delu projektiranja, saj je bilo potrebnega zelo veliko usklajevanja. Imeli smo nekaj težav s pridobivanjem zemljišč, zdaj moramo urediti le še dokumentacijo za eno zemljišče in bomo lahko kolesarsko stezo pripeljali od Grobelnega do vrha Halarjevega brega. Od tam do Šmarja kljub štiriletnemu prizadevanju nismo bili uspešni, saj ne dobimo zemljišča, da bi lahko nadaljevali kolesarsko stezo.

Direkcija za infrastrukturo je namreč zarisala potek steze po stari železniški progi, ki je v vmesnem času dobila novega lastnika, ki zemljišča ne želi prodati. Progo smo nato skušali speljati po regionalni cesti, a so vaščani menili, da je to prenevarno. Poskušali smo tudi po drugih cestah, a ni šlo. Od Halarjevega brega lahko kolesar do Šmarja pride po vsaj šestih poteh, ki so prav tako varne in lepo urejene, a uradne kolesarske steze do tja ne bo.

S sosednjo Hrvaško sodelujete tudi v čezmejnem projektu za obnovo gasilskega doma Šentvid pri Grobelnem. Kaj načrtujete v okviru tega?

S Krapinsko-zagorsko županjo in tamkajšnjo razvojno agencijo smo kandidirali na evropskem razpisu, na katerem smo morali na obeh straneh meje vzpostaviti nekakšen center za reševanje ob večjih naravnih nesrečah. Znotraj tega projekta smo lahko načrtovali veliko stvari. V gasilskem domu v Šentvidu pri Grobelnem je še neurejena in zastarela dvorana, ki zahteva velik finančni vložek. Z gasilskim društvom smo zato sklenili dogovor, da nam bo dalo to dvorano v last ali upravljanje za deset let.

Projekt smo s skupnimi močmi uspeli izvesti in dobili 1,3 milijona evrov sredstev, kar predstavlja devetdesetodstotno sofinanciranje projekta. S tem denarjem bomo uredili malo in veliko dvorano, vzpostavili bomo novo ogrevanje in umestili novo opremo. Dela se bodo začela letos.

matija-caks, smarje-pri-jelsah
Andraž Purg
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš

Ali v občini v prihodnjih letih načrtujete še druge večje projekte?

Za naslednja leta načrtujemo novo večnamensko športno dvorano, ki bo namenjena centralni Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah in tudi krajanom v Šmarju pri Jelšah. Za to naložbo smo uspešno pridobili štiri milijone evrov sofinancerskih sredstev, celoten projekt bo vreden pet milijonov evrov. Nedavno smo pri občini uredili dva semaforja, ki omogočata večjo preglednost na cesti, načrtujemo tudi križišče v Mestinju in preplastitve regionalnih cest.

Naša občina ima približno 366 kilometrov cest in za urejanje cestne infrastrukture vsako leto namenimo približno štiri milijone evrov. To se sliši veliko, a je v resnici je zelo malo, saj so ceste stare že več kot štirideset let in jih je treba nenehno obnavljati. Vesel sem, da smo v dveh letih uspešno obnovili cestišče Šentjur–Podčetrtek–Šmarje čez Volčjo jamo čez Loko. Zdaj bomo obnovo cest nadaljevali proti Zibiki.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.