"Največji kapital društva je članstvo, ki danes šteje 235 članov, od tega je 76 članic. V društvu je pet poklicnih gasilcev. Letno opravimo okoli 80 intervencij in veliko drugega prostovoljnega dela. Sodelujemo tudi z drugimi društvi, še posebej pa s pobratenimi PGD Spodnja Polskava, Zamušani in Zbure. Veliko je bilo velikih dejanj, še več manjših in majhnih, vsa skupaj pa so gradila in utrjevala društvo v njegovem poslanstvu, za kar so posamezniki in društvo prejeli tudi številna gasilska priznanja," je dejal na svečani seji ob 130-letnici društva predsednik PGD Sevnica Štefan Teraž, ko se je zahvalil vsem članom, od ustanovitve do danes, za vsa dobra dejanja.

Sevniški gasilci imajo 24 urno dežurno službo s tremi gasilskimi enotami operativcev, ki jih vodijo člani poklicnega jedra društva. Del poklicnega jedra opravlja tudi dejavnost servisa gasilnih aparatov in izdelovanja požarnih redov. Pomemben del dejavnosti pa je izobraževanje in usposabljanje članstva vseh starostnih skupin in seveda preventivna dejavnost.

Na sobotni osrednji prireditvi ob 130. letnici PGD Sevnica, na parkirišču pred HTC-jem, kjer je zbor gasilcev in predstavitev gasilske tehnike, ki jo premorejo v občini, motil dež, , so se gasilci navkljub ploham razveselili dodatne mokrote, ki so jo povzročili še sami, ko so namreč predstavili delovanje nove gasilske črpalke. Ključe le-te je župan Srečko Ocvirk, ki je bil tudi slavnostni govornik, simbolično izročil poveljniku PGD Robertu Orešku, ta pa strojniku Stojanu Rihtarju. Podpoveljnik GZS Janez Groboljšek je ob visokem jubileju izročil predsedniku PGD Teražu zlato plaketo GZS z vgravirano 130-letnico.

Nemškutarska oblast zavlačevala z registracijo

Začetki delovanja PGD Sevnica segajo najmanj v leto 1879, saj je ta letnica zapisana v zemljiški knjigi na sodišču v Sevnici, kjer je takrat že vpisan gasilski dom, prvi načelnik pa je bil inženir Smrekar. Veliko različnih podatkov, vendar pa ne dovolj trdnih dokazov, pa daje vedeti, da je to bilo že prej, in sicer leta 1871, a niso bili dokončani vsi koraki registracije, ker je takratna nemškutarska oblast s postopki zavlačevala, tudi zaradi slovenskega taborskega gibanja.

Požarna bramba kot predhodnica oblike organiziranega gasilstva se v Sevnici sicer omenja že leta 1850. Njena naloga je bila predvsem nočna požarna straža. Sama Sevnica, kot stara naselbina pod grajskim hribom in omejena z vodami Save ter Florjanskega in Drožanjskega potoka, je pridobila trške pravice že davnega leta 1322. Pisni viri opisujejo dva katastrofalna požara, in sicer leta 1763, ki je uničil vse, razen gradu, cerkva in treh hiš, in drugega leta 1854, ko je požar upepelil vse, razen gradu. Gradbeni urad Celje je izdelal posnetek situacije po požaru in smernice za dovoljeno novogradnjo oziroma obnovo. Obnova je bila počasna, pospešila se je šele, ko so skozi Sevnico zgradili železnico proti Sisku.

50 let pod taktirko Jožeta Smodeja

Sevnica je imela po obnovi po požaru veliko cehovskih delavnic in predvsem oni so bili, tudi v skrbi za svoje imetje, nosilci gasilske dejavnosti. Med njimi je bilo veliko zavednih Slovencev, ki so to združevanje razumeli tudi širše. Takšen je bil zagotovo Ernest Krulej, ki je bil tudi soustanovitelj sokolskega društva, turističnega društva, kasneje župan, ki je veliko naredil za razvoj Sevnice. Tako je društvo že leta 1928 imelo motorno črpalko, leta 1933 prvi gasilski avtomobil, leta 1937 pa je dobilo še drugega. Legendarni sevniški gasilec Jože Smodej, ki je vodil društvo kar pol stoletja, se je še posebej izkazal pri gradnji gasilskega doma, ki so ga začeli graditi pred drugo svetovno vojno, večino dela pa opravili po njej. Nekatere prostore doma so odstopili tudi reševalni postaji ter otroškemu in ženskemu dispanzerju.

V tistem času je bilo društvo zelo dejavno, imelo je preko 250 članov, množično so se vključevali mladi, saj je društvo nudilo poleg gasilskega usposabljanja tudi zanimivo kulturno in družabno življenje. Po okoliških krajih so organizirali gasilske desetine ali trojke, po industriji pa industrijske gasilske enote. Že leta 1956 je društvo organiziralo stalno dežurno gasilsko službo in zaposlilo poklicnega gasilca, leto za tem pa nabavilo nov tipiziran orodni avtomobil. V šestdesetih letih, ko še ni bilo sistemsko urejeno financiranje gasilskih organizacij, je društvo pričelo razvijati svojo gospodarsko dejavnost: prevozi s tovornjakom, bife, kegljišče. Leta 1968 so uredili delavnico za vzdrževanje gasilskih aparatov. Servis zdaj pokriva ne le Posavje. Nabavljali so opremo, kot so dihalni aparati, azbestne obleke, kombi in čoln za reševanje na vodi. Leta 1971 je bila nabavljena nova avtocisterna.

Korenova era

Leta 1973 je po 50 letih dela v gasilstvu predsednik Jože Smodej predal to nalogo Antonu Korenu, ki je društvo nato vodil 30 let, danes pa je njegov častni predsednik in od lanskega kongresa Gasilske zveze Slovenije v Krškem tudi njen predsednik. Leta 1975 je zaradi prostorske stiske društvo zgradilo nove garaže in adaptiralo kulturno dvorano. Leta 1977 so nabavili nov gasilski avtomobil in mehanično lestev, ob stoletnici pa tudi uredili gasilsko zbirko na sevniškem gradu. V društvu se je močno okrepila kulturna dejavnost, znova je oživela godba, pevski zbor, pod streho PGD je delovala tudi gledališka skupina Oder mladih. Pestro je bilo tudi družabno življenje. Veliko skrbi je bilo namenjeno posodabljanju opreme, izobraževanju, preventivi ter sodelovanju s šolami.

Ob 110 letnici so pridobili nov prizidek gasilskemu domu, brez katerega si danes težko predstavljajo uspešno delo osrednjega gasilskega društva v sevniški občini. Društvu so namreč zaupane pomembne naloge, saj poleg nalog požarne varnosti in reševanja v primeru naravnih nesreč opravlja tudi naloge zaščite in reševanja v prometnih nesrečah in ob razlitjih nevarnih snovi. Leta 1995 so nabavili avtocisterno, leta 1999 pa vozilo za tehnično reševanje. V zadnjem desetletju so veliko vlagali v ureditev gasilskega doma in njegove okolice ter nadaljevali z nabavo opreme in gasilskih vozil.

Priznanja in odlikovanja

Na slavnostni seji ob 130 letnici PGD Sevnica se je predsednik PGD Sevnica Štefan Teraž posebej zahvalil Milanu Kajiču, ki je zbral in sistematsko uredil arhivsko gradivo in ga pripravil za izdajo Kronike PGD Sevnica ob 130 letnici PGD ter za ureditev Gasilske muzejske zbirke na sevniškem gradu. O izjemno pomembnem poslanstvu gasilstva so spregovorili še predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, tudi častni predsednik PGD Sevnica, namestnik generalnega direktorja Upravo RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, sevniški župan Srečko Ocvirk in predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Košmerl, ter se zahvalili vsem, ki aktivno delujejo v njenih vrstah in imajo posluh za gasilstvo.

Župan Ocvirk je izročil PGD Sevnica listino občine. Štefan Teraž in poveljnik PGD Sevnica Robert Orešek sta podelila bronasto plaketo za izredne zasluge in razvoj gasilske organizacije: PGD Spodnja Polskava, PGD Zamušani in PGD Zbure. Zlato plaketo so prejeli: Stane Trupej, Drago Zakošek, Martin Žnidaršič, Silvo Osovnikar, Anton Koren, Gasilska zveza Sevnica, Občina Sevnica in Uprava RS za zaščito in reševanje. Marjana Kralj, moderatorka slavnostne seje, je prejela srebrno plaketo. Predsednik GZS Anton Koren pa je podelil Frideriku Percu gasilsko odlikovanje GZS III. stopnje in Maksu Senici najvišje priznanje in odlikovanje za posebne zasluge.

Posebno zahvalo za pomoč in podporo za uspešno delovanje PGD Sevnica so prejeli: Občina Sevnica, Gen energija, Lisca Sevnica, Kmečka zadruga Sevnica, Preis Sevnica, Rafael d.o.o. Sevnica, Stilles Sevnica, Tanin Sevnica in Zavarovalnica Triglav, Območna enota Krško. Sevniškim gasilcem so čestitali in jih obdarili številni predstavniki PGD in gasilskih zvez. Kulturni program ob 130-letnici PGD Sevnica so izvedli MePZ Zbure, Folklorna skupina Razbor in Oktet Jurij Dalmatin.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista