Rečiška županja Majda Potočnik: »S takšnimi sodelavci je moj mandat kljub težkim dogodkom lažji«
Ob občinskem prazniku Občine Rečica ob Savinji smo o aktualnih projektih v občini govorili z županjo dr. Majdo Potočnik.

Dvaindvajset mesecev po obsežnih poplavah, ki so močno prizadele tudi kraje ob Savinji, v občini Rečica ob Savinji največ energije še vedno usmerjajo v popoplavno obnovo, vključno s pripravo projektne dokumentacije. Po besedah rečiške županje dr. Majde Potočnik so ti postopki dolgotrajni in zahtevni, zaradi česar se stvari premikajo bistveno počasneje, kot bi si želeli. »Potrebujemo ustrezno protipoplavno zaščito. V mislih imam predvsem vzpostavitev zadrževalnikov na Savinji in potoku Rečica, kar bi ljudem in podjetjem zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v naši regiji,« je poudarila županja, ki z nestrpnostjo pričakuje, da bo država sprejela državni prostorski načrt ter celovito uredila protipoplavno zaščito.
»Menim, da bomo vse občine, ki so nas prizadele poplave, na nek način razvojno zastale, saj ne moremo intenzivno sodelovati v novih programih, ki jih spoznavajo in uvajajo druge občine. Tukaj imam v mislih predvsem programe, povezane z umetno inteligenco, ki so vedno bolj prisotni. Želeli bi se bolj vključevati, a se preprosto ne moremo, saj večino energije še vedno namenjamo popoplavni obnovi,« je še poudarila rečiška županja.

Pred mesecem ste na posvetu na Rečici ob Savinji predstavniki občin, gospodarstva in države razpravljali o dosedanjih sanacijskih ukrepih in iskali trajne protipoplavne rešitve. Kako ste zadovoljni z dosedanjo popoplavno obnovo v vaši občini?
Zadovoljni smo predvsem z intervencijskimi sredstvi, ker so bila na voljo dovolj hitro in smo jih dobili brez posebnih težav. Prav tako smo zadovoljni s predplačili, a menim, da je nekoliko nespodobno od občin pričakovati, da bomo v enem letu porabili vsa prejeta predplačila, ki lahko predstavljajo še dva dodatna občinska proračuna. Za to namreč nimamo delovne sile. Bilo je kar veliko težav, ki smo jih premoščali, kot smo vedeli in znali, in smo to obdobje tudi uspešno prebrodili. Zdaj se začenja tako imenovani redni program, v katerem se od občin zahteva izjemno veliko.
Kje imate v občinski upravi zdaj največ težav?
Najbolj zahtevni so administrativni postopki in usklajevanja. V državni tehnični pisarni in na ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) nam pregledujejo projektno in investicijsko dokumentacijo, ki smo jo pripravili v občini. Ker je priprava teh dokumentov zelo zahtevna, zdaj najemamo zunanje sodelavce z drugačnimi veščinami. Ti nam trenutno popravljajo tudi dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIIP), na osnovi katerega so naložbe ocenjene in umeščene v proračun. Najemanje zunanjih izvajalcev stane, a to so upravičeni stroški države. Čeprav najemamo strokovnjake na svojem področju, mora biti občinska komunikacija z njimi zelo dobra, da od njih nato dobimo dobre rezultate. Vemo tudi, da državna tehnična pisarna nima dovolj kapacitet, da bi poplavljenim občinam pravočasno pregledala projekte, in da tudi na terenu težko sledi dogajanju. Na drugi strani iščemo povsod tudi izvajalce del, ki se prav tako soočajo s pomanjkanjem kadra, cene naraščajo, kakovost pada. To so vsakodnevne težave, s katerimi se srečujemo, čas pa teče.

Kako je z deli na vodotokih, ste zadovoljni, kako poteka urejanje tam?
Da, zadovoljni smo, da urejanje vodotokov poteka intenzivno. Obnovitvena dela se zdaj spet nadaljujejo, saj je očitno pooblaščen koncesionar prejel še en val državnih sredstev. Z nestrpnostjo seveda pričakujemo tudi državni prostorski načrt, a menim, da se tam morda malo zatika. Mislim, da je bilo javno naročilo že izvedeno, ampak izvajalec, ki je bil izbran, še ni dobil pogodbe, tako da upam, da bo država predvsem v tem delu pospešila postopke in da bomo potem dobili še zadrževalnike oziroma še druge nujne ukrepe.
Koliko zadrževalnikov je predvidenih v občini?
Po našem vedenju sta na potoku Rečica predvidena dva zadrževalnika. Ta bi po študiji podjetja Provog zadostovala, da bi bili ob Rečici v primeru poplav varni prebivalci vse do izliva v Savinjo, tudi tisti na Spodnji Rečici. Na Savinji je s študijo Fazarinca predviden zadrževalnik nad Grušovljami, zato bi bil deloma na našem zemljišču in deloma v občini Ljubno. Obvezno bi tu morali poskrbeti še za zaledne vode, ki prihajajo s severne strani, torej iz hribovitega predela, in tečejo proti Savinji. Za zavarovanje predvsem Varpolja bi zato potrebovali še en odvod v Savinjo, preden bi do naselja prišla vsa ta količina vode. Ta se sicer zbira v tako imenovani grušoveljski strugi, kjer prekoračuje bregove in poplavlja naselje.
V občini ste po poplavah ustanovili tudi posvetovalno telo, nekakšen rečiški svet za vode. Kako je ta pripomogel k načrtovanju in presojanju ukrepov?
Omenjeno posvetovalno telo župana sem ustanovila na podlagi statuta. Povabila sem občane, ki imajo izkušnje ali neko znanje in želijo sodelovati pri načrtovanju ukrepov. Ti gospodje so dajali predloge, kako bi rešili naše območje pred poplavami. Pregledali so prejeto dokumentacijo in komentirali rešitve, prav tako so nam pri študijah pomagali zunanji strokovnjaki. Ti so izdelali dva dokumenta – hidravlično-hidrološko študijo za Rečico ob Savinji je izdelalo podjetje Provog, drugo študijo – idejno zasnovo, ki se nanaša na povodje Savinje – je izdelal Fazarinc. Upamo, da bo to uporaben material tudi za državni prostorski načrt. Menim, da je prav, da pri snovanju rešitev združimo strokovnjake in izkušnje ljudi, ki desetletja živijo ob vodi. Rečiškemu svetu za vode sem zato zelo hvaležna za doprinos in sodelovanje, saj je tako meni kot občinski upravi močno olajšal številne odločitve, ki smo jih morali sprejemati.
V rečiški občini je bilo najprej na seznamu za odstranitev 41 stanovanjskih hiš, a so jih pristojni nato kar nekaj umaknili s seznama. Koliko zgradb je zdaj predvidenih za selitev in koliko lastnikov se je že preselilo?
Res je, najprej je bilo samo v naši občini predvidenih 41 selitev. Do zdaj je preseljenih že 15 lastnikov, nedavno je bil izdan še en osnutek sklepa za preselitev. Na preselitev čaka še nekaj domačij, končno število vseh preselitev naj bi bilo približno 20. Občina je dolžna upravičencem, ki se za to odločijo, zagotoviti nova zemljišča za nadomestitveno gradnjo. Ti postopki zdaj trajajo bistveno dlje, kot smo si predstavljali. Zakonodaja o tem je namreč napisana bolj posplošeno in v njej ni odgovorov na nekatera vprašanja. Vsi skupaj se zato malo lovimo.
Kako je z zemljišči za poplavljence? Jih imate v občini na voljo dovolj?
Poplavljencem skušamo čim bolj ustreči. Nekateri imajo točno izdelano željo, v katerem delu občine želijo biti, nekateri so se tudi odselili iz občine. Na Zgornjem Pobrežju smo na občinskem svetu za dve hiši že potrdili lokacijsko preveritev in prvo gradbeno dovoljenje je že izdano. V Nizki delamo lokacijsko preveritev še za tri objekte. Na Peci bomo z OPPN, ki bo potrjen predvidoma poleti, zagotovili novo zemljišče za 18 objektov. Zemljišča tam moramo nato tudi komunalno opremiti, zato ta letos še najverjetneje ne bodo na voljo. Izvajamo še en OPPN za premestitev kmetije, kjer se je sprožil plaz. Če se bodo pojavile nove, predvsem nekatere želje poplavljencev, v katerem delu občine bi si želeli ustvariti dom, bomo odprli tudi nova stavbna zemljišča.

Ste v občinskem svetu že določili cene zemljišč za nadomestitveno gradnjo?
Za nadomestitvene objekte, ki jih obravnavamo v okviru dveh lokacijskih preveritev, torej na Zgornjem Pobrežju in v Nizki, smo se že vnaprej dogovorili z lastniki zemljišč, da bodo cene takšne, kot jih bo določil sodno zaprisežen cenilec. Mislim, da je to korekten dogovor in da bo cena zelo znosna za kupce. Za druga zemljišča, kjer moramo urediti še komunalno opremo, cene še nismo določali. Smo se pa že v začetku pogovarjali, da za tiste, ki se bodo preselili na osnovi izdanih državnih sklepov, cena ne bo pretirana. Tudi sicer si želimo nove občane in jih bomo z veseljem sprejeli v našo občino. Mislim, da bo občinski svet to upošteval tudi pri določitvi cene.
Na Rečici se pogovarjate tudi o možnostih gradnje ali obnove zgradb za potrebe enote Varstveno-delovnega centra Saša. Kje bi lahko zgradili oz. uredili prostore v ta namen?
Če bi od države dobili finančno pomoč za izvedbo takega projekta, smo tudi mi pripravljeni sodelovati pri tem. V središču imamo kar nekaj starih domačij ali t. i. »žarišč«, ki niso urejena in bi jih lahko uporabili za ta namen. Tudi ob šoli imamo prazno območje, ki je rezervirano za centralne dejavnosti. S podrobnejšim prostorskim načrtom bi bilo tam treba urediti še umestitev objekta, ki bi se po mojem mnenju kar lepo vklopil v dejavnosti na tem območju. Naše okolje je zelo zračno in obrobno, hkrati je ustrezna tudi bližina lokacije, ki si jo želijo starši teh varovancev, ki so do nedavnega bivali v Mozirju. Vodstvo VDC Saša si je že ogledalo vse možnosti v naši občini in mislim, da so te sprejemljive tudi zanje. Z možnostmi stanovanjske gradnje bi lahko hkrati preprečili tudi t. i. copatni sistem, kar pomeni, da varovanci ne bi stanovali v isti stavbi, v kateri delajo, saj imajo potem boljši občutek, ker gredo na delo drugam. Lahko bi naredili dve stanovanjski enoti, kjer bi bivali varovanci, hkrati bi bil blizu tudi delovni center, kjer bi preživljali dneve. Mislim, da imamo v naši občini dobre pogoje za to, a država je tista, ki bo na koncu odločila, katero lokacijo bo izbrala, če bo sploh pripravljena finančno sodelovati.
Verjamem, da v občini največ energije še vedno usmerjate v popoplavno sanacijo. Ali ob tem trenutno pripravljate tudi druge večje projekte?
Seveda, letos smo v vrtcu opremili dve učilnici s sanitarijami in preuredili tretjo učilnico. Spremenili smo tudi avlo in na novo napeljali kanalizacijo. Sicer pa pripravljamo veliko projektov. Zaradi predlanskih poplav trenutno spreminjamo projekt Biseri naravne dediščine, ki ga sofinancira EU. Gre za turistično ureditev območja ob Varpoljah, kjer zdaj nameravamo ob športnem parku ŠD Gmajna kupiti zemljišče in ga med drugim opremiti tudi z naravovarstvenimi vsebinami, ki bi se nanašale na zadnje poplave in bi jih lahko lepo povezali v poučno zgodbo. Tudi v okviru dogovora za razvoj regij imamo nekaj projektov. Prijavili smo skupni projekt vodovodnega sistema Letošč, uredili bomo nekaj vodovodov in kanalizacij v občinah Zgornje Savinjske doline. Če bo naš projekt potrjen, bomo ob igrišču na Rečici naredili še zeleno infrastrukturo – torej dodatna igrala oz. vadbene elemente za odrasle, naredili bomo povezovalno pot s pokopališčem in deloma uredili pokopališki prostor. Prijavljamo se še na projektov v sklopu Las, in sicer za ureditev prostora za kulturne dejavnosti. Upamo, da bomo kaj od tega dobili še letos.
Kako boste letos v občini obeležili občinski praznik?
V pripravo občinskega praznika so vključeni člani začasnega odbora za pripravo občinskega praznika, ki so tudi člani občinskega sveta. Program ob občinskem prazniku se je začel že 6. junija, vrhunec je bil v torek, 17. junija, ko je bila slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj. Praznovanje vedno končamo prvi julijski konec tedna s tradicionalno turistično prireditvijo Od lipe do Prangerja. V vmesnem času, predvsem ob koncih tedna, številne dogodke prirejajo občinska društva. Letos se bo občinski praznik izjemoma končal šele 19. julija s koncertom Rečiških pobov z gosti. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku smo s posebno številko občinskega glasila občane obvestili o dogajanju v občini.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se