Na širšem območju Smrekovca v občini Šoštanj so morali danes posredovati reševalci, gasilci in policisti.
Celjsko območje so zajeli krajevno močni nalivi s sunki vetra in udari strel. Medtem iz več krajev poročajo o težavah.
Na Celjskem v zadnjem letu opažajo vse več tatvin iz trgovin, a na policiji pravijo, da povečanje ne izstopa tako zelo v primerjavi z leti prej. Tatvine iz trgovin kažejo, kako nabriti so nekateri. S polic izmikajo različne stvari, od izdelkov, ki so vredni nekaj centov, do predmetov, ki lahko pomenijo tudi več tisoč evrov škode.
Posebni primeri, ki so prejšnji teden zaposlovali slovensko policijo: zalezovalec v grmovju, kraja telička, rabljeno motorno olje v bazenu, požgan čebelnjak ...
26-letni Velenjčan je dobro leto unovčeval ponarejene bankovce po 20 evrov. Velenjski policisti so po zaznavi ponaredkov na podlagi podanih prijav začeli zbirati obvestila o osumljencu, ki je bankovce unovčeval, in tudi o izvoru ponarejenih bankovcev.
Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je 29. junija zgodila na Trnoveljski cesti pri Celju, je v Splošni bolnišnici Celje umrla 80-letna peška.
V fontano ob vstopu v Celje iz smeri Laškega, je predvčerajšnjim nekdo zlil vsaj deset litrov detergenta za pomivanje posode in odvrgel stol.
Pred koncem šolskega leta, ko naj bi bilo veselje otrok pred počitnicami na vrhuncu, je »počilo« v eni od celjskih osnovnih šol. Razlog? Domnevno nasilje, tako besedno kot fizično, v enem razredu.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v tem tednu sprejel celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki ga je spremljal škofijski upravitelj Rok Metličar. Na imenovanje novega škofa smo dolgo čakali, zato je izrazil veliko zadovoljstvo, da ima celjska škofija spet škofa.
V Vitanju je občinski praznik že vsa leta tesno povezan z državnim. Tudi Vitanjčani svoj dan praznujejo 25. junija, in sicer v spomin na dan, ko je krška škofija Vitanju podelila trške pravice. Slovenija letos praznuje trideset let, samostojna občina Vitanje 26. Kot pravi župan Slavko Vetrih, ki je v delovanje občine vpet že 15 let, se je v približno četrt stoletja občina lepo razvila. »In prav je, da se tega zavemo.«
Pred koncem šolskega leta, ko naj bi bilo veselje otrok pred počitnicami na vrhuncu, je »počilo« v eni od celjskih osnovnih šol. Razlog? Domnevno nasilje, tako besedno kot fizično, v enem razredu. Nikakor ne moremo zapisati, da je vzrok za nasilje obnašanje otroka s posebnimi potrebami ali ostalih, saj bi bilo to nesprejemljivo. A zagotovo je vzrok slabe volje - kot pravijo starši otrok, s katerimi smo se pogovarjali - da se šola ni ustrezno odzivala ob dosedanjih odklonilnih primerih in ni pravilno ukrepala. Če bi, zadeve in stiske otrok ne bi prišle tako daleč.
V zelenem objemu Zdraviliškega parka Dobrna je še do 17. avgusta na ogled razstava Dobrna skozi čas – Dobrna v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje. Zunanja razstava je tretja iz serije projektov Arhiv v regiji, s katero se Zgodovinski arhiv Celje z lokalnimi partnerji predstavlja z gradivom, ki ga hrani za izbrano območje, in se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti ter kategorij arhivskega gradiva.
Policijska uprava Celje je bila včeraj obveščena, da je neznani voznik na travnati površini ulice Leona Dobrotinška, nasproti industrijske cone Bohor, nelegalno odložil okoli 20 kubičnih metrov odpadnega blata, ki verjetno izvira iz čistilnih naprav. Že v začetku maja je bilo od 400 do 500 kubičnih metrov blata odloženih v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje, o čemer smo že podrobno poročali.
V zadnjih dneh zaradi neprimerno odloženega blata o ekološki katastrofi poročajo iz Pivole v občini Hoče. Še približno enkrat večja količina, in sicer 400 do 500 kubičnih metrov blata iz čistilnih naprav, je nezakonito odložena v Vodulah v Krajevni skupnosti Dramlje v občini Šentjur.
Popoldan je Muzej novejše zgodovine Celje pripravil spletno odprtje občasne razstave s pomenljivim naslovom Služimo narodu - Spomini slovenskih vojakov Jugoslovanske ljudske armade. Letošnje leto mineva v obeleževanju 30. obletnice samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz naših krajev in spominu na ta dogodka je tudi namenjena postavite te razstave. Avtorja razstave, ki si jo bo od jutri mogoče ogledati tudi v živo, sta Darja Jan (MNZC) in mag. Zvezdan Marković (Vojaški muzej Slovenske vojske)
