Mnogo več kot varuhi pred rdečim petelinom
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Rogatec svojih vozil ne bodo več parkirali pod milim nebom. Pred dnevi so namreč namenu predali dolgo pričakovano naložbo – prizidek z novimi garažami in večnamensko dvorano. Eno najstarejših gasilskih društev v državi, ki letos obeležuje 150 let delovanja, bo, zahvaljujoč novim površinam, lahko bolje skrbelo za vso svojo opremo. Večnamenska dvorana bo namenjena občnim zborom in prireditvam. Da je takšen prostor potreben tudi za druge namene, se je izkazalo po lanskem potresu v Petrinji. Takrat so domačini staro dvorano rogaških gasilcev le v nekaj urah napolnili s človekoljubno pomočjo.
Člani PGD Rogatec so nepogrešljivi pri gašenju požarov, vedno več je tudi njihovih posredovanj ob naravnih nesrečah. Ena zadnjih večjih intervencij je bila pred dvema letoma, ko je Rogatec zajelo hudo neurje. Skoraj polovica kraja je bila pod vodo, gasilci so posredovali tri dni zaporedoma, je pojasnil predsednik društva Danijel Lež. »Narava je bila tako neprizanesljiva, da občani prav zares niso mogli zaščititi svojih domov, pravzaprav niso mogli narediti ničesar. Pomagali smo jim reševati imetje iz garaž in kleti, reševali smo živino in jo prestavljali na varno,« je opisal.
Delo prostovoljnih gasilcev je danes povsem drugačno, kot je bilo v obdobju, v katerega sega začetek organiziranega varstva pred požari v Rogatcu. V letu 1797 so bile na pobudo takratnega trškega magistrata ustanovljene nočne straže. Te so na obhodih pazile na morebiten izbruh požara. S trobljenjem na rog in z zvonjenjem so opozorile nanj. Prebivalci, ki so slišali opozorila, so z vedri prinašali vodo in jo polivali po požarišču. Gasilsko društvo je bilo na pobudo tamkajšnjih obrtnikov ustanovljeno leta 1871.
Ko gasilstvo zleze pod kožo
Rogaški gasilci so skozi zgodovino sodelovali pri gašenju večjih požarov. Na pomoč so priskočili leta 1910, ko je gorel Zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Leta 1948 so ves mesec gasili velik gozdni požar na prostranem gozdnem območju od Dobovca do Žetal. Leta 1954 je društvo priskočilo na pomoč poplavljenemu Celju in je s svojimi črpalkami dva tedna neprestano črpalo vodo iz kleti bolnišnice.
Danes je v gasilske vrste včlanjenih približno 80 članov, od tega je 32 operativnih gasilcev. Ti v zadnjem obdobju posredujejo na približno 30 intervencijah letno. Ves čas se izobražujejo. Seznam izpopolnjevanj je dolg, od posebnih izobraževanj za uporabo dihalnega aparata do posebnih tečajev o gašenju v naravi. Vse to je za vsakega posameznika precejšnja obveznost. A ko je človek enkrat predan gasilstvu, mu to zleze pod kožo, je dejal Lež. »Tudi družina sčasoma razume, da operativec mora hoditi na usposabljanja ali da je treba na intervencijo včasih tudi sredi noči,« je povedal. Poveljnik društva Marijan Čančala je dodal, da so v operativnih gasilskih vrstah dobro zastopane tudi ženske. Kar pet gasilk ima namreč opravljen izpit za uporabo izolirnega dihalnega aparata.
Pogosto prvi na kraju nesreče
Večjih požarov, na primer stanovanjskih, rogaški gasilci v zadnjem času niso zabeležili. Zaradi podnebnih sprememb opažajo vedno več neurij, pogosti so vetrolomi, v kraju velikokrat klesti toča. Zaradi suše se občasno pojavljajo gozdni požari, je povedal Čančala. Delo gasilcev se je po njegovih besedah v zadnjem obdobju močno spremenilo. Večina operativnih gasilcev ima opravljen tečaj za prve posredovalce, kar pomeni, da lahko v primeru nesreč nudijo prvo pomoč. Njihova prednost je, da na kraj nesreče ponavadi pridejo prej kot ekipa nujne medicinske pomoči. V kombiju imajo avtomatski defibrilator in tako skušajo pomagati v življenjsko ogrožajočih razmerah. Doslej so defibrilator uporabili dvakrat, vendar sta obe osebi žal izgubili življenje. Kot prvi posredovalci so večkrat pomagali tudi pri reševanju ponesrečencev na območju Donačke gore. Pri zadnji akciji, ko je na pohodnico padla veja, sta jim pri reševanju poškodovane pomagala še gorska reševalna služba in helikopter Slovenske vojske.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
