Arhiv NTRC

»Leta 1995 smo začeli tako rekoč iz nič, danes smo povsem povsem enakovredni in primerljivi z ostalim podobnimi občinami. Zelo sem vesel, da se je dobro razvilo podeželje, ki je bilo dolga leta zapostavljeno, posebej pri dejavnostih države.« Kot pravi, je danes slika precej drugačna. Razveseljivo je, da na podeželju ljudje radi ostajajo, tudi mladi. Kot ugotavlja vitanjski župan, se je miselnost Slovencev precej spremenila, posledično imajo tudi v Vitanju boljšo demografsko sliko. »Danes je na podeželju dostopno vse, kar je v urbanih središčih. Poleg osnov, kot sta elektrika in voda, je na voljo tudi širokopasovni internet. Če so urejene še ceste, še toliko bolje. Ljudem se za mir in košček lastne zemlje ni težko nekaj minut dlje peljati na delo ali po opravkih,« zadovoljno razmišlja »Imamo srečo, da v preteklosti nismo vsega usmerili v beton. Tako smo ohranili precej zelenja in neokrnjene narave.«

Kakšen je trenutni utrip v občini?

Razmere so že dokaj normalne, a tudi takrat, ko je bilo najhuje, pri ljudeh nismo opažali dvomov in otopelosti. Razmere so naši občani jemali kot dejstvo, ki se mu ne da izogniti, spoštovali so ukrepe in hkrati izpolnjevali vse delovne obveznosti. Nam je pa koronačas prinesel nekaj več časa, ki smo ga lahko namenili za pripravo novih projektov in projektnih dokumentacij. Lahko rečem, da smo pripravljali projekte na zalogo.

Zagotovo je eden večjih projektov, ki ste se ga lotili, gradnja novega vrtca. Projekt je pripravljen, manjka samo še denar. Dolgo ste čakali na razpis države in ga letos tudi dočakali, a žal niste uspeli. To ne pomeni, da novega vrtca ne bo, kajne?

Pravočasno smo sprejeli proračun, v katerem smo zastavili dokaj ambiciozen načrt investicij in dejavnosti za leto 2021. Vrtec je zagotovo velika želja in priložnost za uresničitev projekta se je pokazala po že sprejetem proračunu, ko je bil objavljen razpis. Čeprav v prvem poskusu na razpisu nismo uspeli, to ne pomeni konca. Ravno nasprotno. Zdaj vemo, kam smo umeščeni, manjka sorazmerno malo. Stvari imamo urejene in pričakujem, da bomo kmalu dobili tudi izdano gradbeno dovoljenje, kar bo pri ponovnem razpisu prineslo dodatne točke. Hkrati na območju, kjer bomo gradili vrtec, urejamo tudi športni park. Gre za zunanje igrišče s tribunami in za površine za vrtec z igrali. S tem projektom smo bili na razpisu uspešni. Športni park bomo gradili v več delih, za prvega, ki ga bomo izvedli že letos, imamo v proračunu zagotovljenih 80 tisoč evrov. Temu bodo sledili stroškovno večji zalogaji, točnih številk za zdaj še ni. Vemo, da bo najzahtevnejša gradnja štadiona z igrišči. Vzporedno bomo uredili tudi spremljajočo infrastrukturo, še prej moramo prestaviti vodovodni sistem.

Tudi turizem se prebuja. Ustanovili ste turističnoinformacijski center, ki se nahaja v centru vesoljskih tehnologij, ki se tudi vedno bolj povezuje z domačim okoljem.

In tega smo zelo veseli. Ko se je občina lotila te zgodbe je bil prvi namen ustvariti temelje za razvoj turizma, zgraditi nekaj, kar bo v kraj privabljalo ljudi. Mislim, da je s tem centrom bil ta cilj dosežen. Boljše in prodornejše promocije kraja si ne bi mogli želeti. Žal so se kasneje pojavile povsem nepotrebne težave, ki se počasi umirjajo. Zgodba pa bo, upam, kmalu dobila epilog. S tem je občina tudi izpolnila nalogo glede obljube za podporo razvoja turizma, saj se sama s turistično dejavnostjo ne bo nikoli ukvarjala. Je pa v nadaljevanju dolžna in pripravljena pomagati, da se bodo razvili še ostali lokalni ponudniki. Zaradi tega smo ustanovili Tic, za kar smo prejeli tudi nekaj državnega denarja.

Kaj pa športni turizem? Država množično gradi kolesarske steze, vi pa ste pri tem projektu kar malce »izviseli«.

Pogoji za pohodništvo so pri nas zelo mikavni, saj gre za območja, ki so relativno lahko dostopna in nudijo veliko lepih panoramskih razgledov ter obilo miru in seveda veliko drugih zanimivosti.

Glede kolesarskih povezav, moram reči, da sem bil ob predstavitvi državnih načrtov resnično razočaran. Pred tem smo se tudi mi videli v tej zgodbi, a smo bili na žalost povsem pozabljeni. Potem ko sem na enem od sestankov v okviru Regijskega parka Pohorje zahteval, da se to popravi, smo na državo naslovili pobudo za spremembo. Upamo, da bo sprejet vsaj predlog, da se Vitanje poveže z Občino Zreče. Predlagali smo tudi, da bi se s kolesarsko potjo povezalo z Vojnikom. Vemo, da je od Vojnika do Dobrne kolesarska povezava načrtovana. Predvsem mi je povsem nerazumljivo, da državni predstavniki projekta trdijo, da povezava s Koroško regijo, navezava na občino Mislinja pri Zg. Doliču, ni mogoča. Tem pravljicam težko verjamem. Kaj je v ozadju, ne vem. Ta pot je med kolesarji že zdaj zelo priljubljena, zato se mi zdi negiranje takšnih načrtov povsem nesprejemljivo in nesmiselno.

Preberite več v Novem tedniku