##IMAGE-2239864##

Z drevišnjo premiero nove predstave Gledališke skupine ZIK Črnomelj bodo obeležili tamkajšnji občinski praznik, prireditev pa sodi tudi v sklop praznovanja 600-letnice prve omembe Črnomlja kot mesta. Zgodovinska drama ''Schönwiesen, zadnji up gospode Črnomaljske'' v režiji Helene Vukšinič bo na ogled ob 19. uri v Kulturnem domu Črnomelj.

Ker gre za osrednjo proslavo ob občinskem prazniku, vstopnine ni, bodo pa na njej podelili tudi letošnja občinska priznanja. 

Že nekaj časa so znani najboljši črnomaljski športniki za leto 2007. Športnica leta je postala odbojkarica Andreja Tomc, športnik leta atlet Boštjan Kozan in športni kolektiv leta košarkarski kolektiv starejših dečkov OŠ Mirana Jarca, ki je osvojil naslov državnih prvakov v šolski košarkarski ligi. 

Andreja Tomc, rojena 15. 1. 1992, je članica Ženskega odbojkarskega kluba Črnomelj, katerega trener je Simona Satošek. V letu 2007 je dosegla naslednje rezultate:

Večji uspehi atleta Boštjana Kozana v letu 2007:

Košarkarska ekipa starejših dečkov Osnovne šole Mirana Jarca, rojenih 1992 in mlajših, pa je, kot rečeno, v šolskem letu 2006/2007 osvojila naslov državnega prvaka v šolski košarkarski ligi.

Tekmovanje je v začetku potekalo v skupinah po regionalnem ključu. Kot prvo uvrščena ekipa so se uvrstili na polfinalni turnir, ki je potekal v Kopru. Na turnirju so zmagali in si zagotovili nastop na finalnem turnirju. V finalu sta sodelovali še ekipi OŠ Kranj in OŠ Šmarje pri Jelšah. Finalni turnir je organizirala OŠ Mirana Jarca. Domača ekipa je na obeh tekmah zmagala in torej brez poraza osvojila naslov državnih prvakov.

Ekipo so sestavljali:

Kristjan Asani, Matjaž Weiss, Jan Kocjan, Tilen Lamut, Tomaž Dragoš, Jože Bubnjič, Jure Kuhar, Zlatko Žalič, Blaž Beličič, Klemen Beličič, Žiga Vrščaj, Jaka Ivanušič in Uroš Sopčič. Trener ekipe je Milan Kordič.

Plaketo Občine Črnomelj pa bodo letos podelili Rudniku Kanižarica v zapiranju - na njegovem območju uspešno nastaja industrijska cona.                                               

Odločitev Vlade RS, da zapre Rudnik Kanižarica, je bila pospremljena z mnogo bojazni za perspektivo zaposlenih. Bojazen ni bila odveč, saj program zapiranja ni bil ravno razvojno naravnan.

Vendar pa se na Rudniku Kanižarica niso nikoli sprijaznili s tem, da bi program zapiranja formalno izpeljali, območje Rudnika pa bi zarasel mah.

Že v letu 1996 so pristopili k izvedbi ureditvenega načrta, ki je predvideval izgradnjo industrijske cone. V letih 1997 in 1998 so vanjo pripeljali nekaj programov, ki so obudili upanje, da se bo na Rudniku začel nov razvojni ciklus.

Sledilo je obdobje največje intenzivnosti. Pospešeno so začeli graditi infrastrukturo, ki je bila temelj za bodoče investitorje. Hkrati je potekalo intenzivno zapiranje jame, saj je to pomenilo zmanjševanje stroškov za ta namen, prihranjena sredstva pa so potem vlagali v industrijsko cono in njen razvojni potencial. Jamo so dokončno zaprli konec leta 1999 in tako presegli vse načrte.

V obdobju po letu 2000 se je sprostil razvojni potencial, naložen v industrijsko cono. Prihajati so začeli investitorji, med njimi tudi nekateri iz tujine (Sun Roller). Graditi so začeli proizvodne hale in zaposlovati delavce.

Leta 2007 so potekala intenzivna dela na razširitvi industrijske cone na Rudniku. Urejeno površino so iz 25 ha povečali na 106 ha, s čimer so trajno zagotovili vso potrebno okolje za razvoj podjetništva v Črnomlju. Pripravljeno okolje ponuja možnost razvoja štiridesetim gospodarskim subjektom in s tem okoli 1000 delovnih mest. Tako je bilo v začetku zapiranja Rudnika Kanižarica zaposlenih 178 ljudi, danes pa jih tam dela več kot 280. Predvidevajo, da bo tam zaposlenih do 1300 ljudi, kar je uspeh nad vsemi pričakovanji.