Spletne baze podatkov in rodoslovne spletne strani omogočajo lažje iskanje in deljenje informacij o prednikih, poleg tega pa rodoslovje ni le hobi ali znanstvena disciplina, ampak lahko pripomore tudi k razumevanju genetske dediščine in zdravstvene zgodovine družin. Za popestritev suhoparnih podatkov lahko te dopolnimo z ustnimi viri starejših sorodnikov ali z zgodovinskimi podatki. Ti podatki se združijo v smiselno celoto in se zapišejo, v obliki knjige ali v razpredelnice, na podlagi katerih lahko nove generacije nadaljujejo z našim delom.

Pogovarjali smo se s Francem Retkom, rodoslovcem, ki vodi rodoslovna srečanja v Knjižnici Velenje. »Ostalih znanj se hitro priučimo, treba je pa znati brati še gotico in poznati nemški jezik. Branje nazaj do leta 1900 gre z lahkoto, naprej pa je treba imeti nekaj izkušenj. V obdobju Marije Terezije so bile knjige šablonske oziroma so imele rubrike, po katerih je lažje iskati. Pri raznih pogodbah pa postane vse malo težje,« dodaja Retko.

»Svoje prednike začnemo običajno iskati tako, da dobimo letnice rojstva ali smrti svojega dedka ali pradedka. Na upravni enoti lahko dobimo podatke, ki so mlajši od sto let, če pa imamo podatke, ki so starejši od sto let, jih lahko najdemo na spletnem portalu Matricula. To je spletni portal, na katerem so zbrani vsi podatki škofovskih arhivov iz celotne Evrope.«

»Pri rodoslovju gre za preiskovalno delo, ki lahko traja ure, dneve in mesece, ko se vrtimo okoli ene generacije. Pregledujemo tudi knjige iz drugih far, v mojem primeru celotno dolino, in ko določenega prednika najdemo, je občutek veselja in sreče res neopisljiv,« nam svoje doživljanje iskanja daljnih sorodnikov iskreno opiše Franc Retko. Kot zanimivost velja omeniti, da ima najdaljši neprekinjeni dokumentirani rodovnik japonska družina, ki lahko svoje prednike izsledi vse nazaj do leta 850 n. št., kar pomeni več kot 1.150 let zgodovine.

Sicer pa se z rodoslovci lahko srečate vsak tretji torek v Knjižnici Velenje ob 18. uri. Gre za rodoslovno skupino Velenje, v okviru katere si med seboj pomagajo pri izdelavi rodovnikov. Rodoslovje je torej več kot le hobi, je okno v preteklost, ki omogoča razumevanje lokalne zgodovine, osebne identitete in zgodovinskih povezav.