V njem je navedla pomisleke, še več pa argumentov in dokazov o načrtovani, a za nasprotnike sporni izselitvi v poplavah prizadetih krajanov naselja Roj v Občni Šmartno ob Paki ter levega in desnega brega Letuške gmajne v občini Braslovče. Menijo, da bi se lahko za prebivalce ob Savinji našle primernejše rešitve za njihovo varnost, kot je selitev. Dopisu so poleg svojih argumentov proti izselitvi dodali še dokumente glede suhih zadrževalnikov iz leta 2022, pogodbo iz istega leta za protipoplavno ureditev (»Če bi bil ta projekt speljan, do vsega tega sploh ne bi prišlo«), hidrološko-hidravlična mnenja Roka Fazarinca in pismo, ki ga je vsem medijem poslala ena od tamkajšnjih krajank.

»Lahko bi pridali še marsikaj. Med drugim 104 podpise proti izselitvi, zavzemanje civilne iniciative proti izgubi najboljše kmetijske zemlje, meritve o višini vode v določenih naseljih tudi v začetku letošnjega novembra, pregled zgodovine poplavljanja … Naj omenim samo še to, da smo se ljudje že združili, najeli odvetnika, ki nas bo skupinsko zastopal, in se ne bomo predali kar tako,« nam je v imenu omenjene civilne iniciative dejal Bojan Arčan.

Boli, ker jim stroka noče prisluhniti

V dopisu na treh drobno tipkanih straneh med drugim navajajo, da je država v želji po reševanju poplavne varnosti v celotni Savinjski dolini leta 2022 izdelala načrt za ureditev suhih zadrževalnikov. V študiji, ki so jo izdelali strokovnjaki, naj bi za desni breg Letuša uredili suhi zadrževalnik, levi del pa naj bi ostal takšen, kot je. Ker pa naj bi braslovški župan Tomaž Žohar že takrat vedel, da se bo moral seliti desni breg Letuške gmajne (30 do 35 hiš), je občina uredila vse načrte, da bi te krajane selila v Rakovlje.

»Avgustovske poplave so bile voda na njegov mlin, saj bi s preselitvijo tudi krajanov levega dela gmajne rešil kar nekaj občinskih težav glede na to, da je za lokalno skupnost levi breg Letuša nekakšno slepo črevo. Če mu uspe, da nas preseli, ne bo treba na našem območju urediti kanalizacije, za katero so že bila pridobljena finančna sredstva, a so bila namenjena za druge projekte, in gradbeno dovoljenje, optike, razsvetljave, preplastiti ceste … S selitvijo v Rakovlje bi centralizirali občane in s tem bi se povečala možnost pridobitve kakšnega trgovskega centra, lažje bi prišli do zdravnika, da sploh ne omenjamo glavarine.«

Več o vsebini dopisa in pomislekih krajanov si podrobno preberite v današnji števuilki Našega časa.