Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kar se je decembra leta 1985 začelo kot sproščeno petje po tradicionalnem zadnjem pogonu, je 40 štirideset let pozneje preraslo v eno najlepših zgodb slovenske lovske kulture. Člani Lovske družine Škale so se po lovu zbrali v kleti Franca Repnika, kasneje prvega predsednika zbora, in ob pesmi ugotovili, da jim petje dobro uspeva. Manjkalo je le še nekaj ubranosti in poguma za prvi korak. Takratni starešina Lovske družine Škale Vinko Miklavžina je predlagal ustanovitev pevskega zbora, ideja pa je 13. januarja 1986 zaživela s preizkusom glasov. Veliko srečo so imeli tudi pri izbiri prvega zborovodje, saj se jim je pridružil priznani pevovodja Zmago Frankovič.

Več kot petje – ohranjanje lovske kulture

Kot poudarja predsednik LPZ LD Škale Milan Tepej, je bil namen pevskega zbora od vsega začetka veliko širši od samega petja. Člani so želeli pokazati, da lovstvo ni povezano zgolj z lovom, temveč tudi z bogato kulturno dediščino in ohranjanjem starih običajev. Lovska kultura vključuje petje, glasbo, rogiste, slikarstvo, kiparstvo in literaturo, zato je pevski zbor pomembno prispeval k prepoznavnosti Lovske družine Škale in slovenske lovske kulture nasploh. V štirih desetletjih delovanja so pevci opravili več kot 1.200 vaj ter nastopili na številnih prireditvah doma in v tujini. Redno sodelujejo na srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije in zamejstva, nastopali pa so tudi na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem ter dvakrat v Frankfurtu v Nemčiji.

Edini lovski pevski zbor v regiji

Lovski pevski zbor Škale je danes edini aktivni lovski pevski zbor v Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin Celje. Po njihovem vzoru sta sicer nastala še dva podobna zbora, a se nista obdržala. Skozi leta so postali prepoznavni ambasadorji lovske kulture in male Lovske družine Škale, katere ime so ponesli daleč izven meja domačega okolja.

Ko zmanjkuje mladih glasov …

Tudi člani Lovskega pevskega zbora Škale se srečujejo s težavo, ki je znana številnim društvom – pomanjkanjem mlajših članov. Od ustanoviteljev so v zboru ostali le še trije pevci, danes pa v njem poje štirinajst članov. Med njimi so le še štirje lovci, preostali pa prihajajo iz drugih okolij.
»Če ima kdo veselje do petja, naj se nam pridruži. To je pravzaprav edini pogoj, da bo zbor lahko živel tudi v prihodnje. Sicer bo nekoč prišel čas, ko bomo morali prenehati, kar bi bilo po vseh teh letih res velika škoda,« pravi Milan Tepej.

Več preberite v tedniku Naš čas.