Spoštovani nekdanji predsednik ...
Ko je slovenska javnost poslušala vaš nedeljski pogovor z Jožetom Možino - mimogrede ... duet, ki bi v kateri drugi realnosti morda zvenel kot nenavadna fuzija jazza in prvomajske budnice -, se je marsikomu zataknilo. Ne v grlu, kot bi si morda želeli, ampak v želodcu. Tisto vašo rečenico, da “se ne bi strinjali, da gre v Gazi za genocid”, bi morali zapisati v kamen. Ne zato da bi jo slavili. Ampak zato, da se ne pozabi, kako daleč in kako gladko zna zdrsniti nekdanji človek z leve sredine. Kako v imenu fine salonske diplomacije obrišeš prah s čevljev, ki so ravnokar stopali po truplih.