Dragana Stanković

V vasici Razbor pod Lisco leži družinska kmetija Beci. Poleti 2023 sta vajeti kmetije prevzela Andreja Makovec Beci in njen mož Davor, ki predstavljata že peto generacijo. Zadnjih nekaj let je glavna dejavnost kmetije ekološka pridelava jajc. Poleg tega obdelujejo okoli 20 hektarjev njiv in približno toliko travnikov, imajo tudi petnajst krav dojilj, predvsem za to, da popasejo travnike. Pred dobrimi tremi leti so začeli še pridelavo ekološkega krompirja in ekološkega fižola.

»Moji predniki so bili že od nekdaj kmetje. Največji preskok kmetije pa se je zgodil v času, ko sta jo vodila stari oče in nato moj oče,« pripoveduje 28-letna Andreja Makovec Beci. Andrejina stara mama Marija se še živo spominja, kako je kmalu po tem, ko se je iz sosednje kmetije leta 1959 poročila na kmetijo Becijevih, vsako jutro peš nosila po deset litrov mleka dobra dva kilometra v hrib do graščine Ruda, kjer je bila zbiralnica mleka. »Strašanska revščina je bila, delo na domačiji pa težaško. Danes si tega sploh ni mogoče predstavljati,« pove 86-letna gospa, ki je še vedno nepogrešljiva pri marsikaterem opravilu v gospodinjstvu, na kmetiji in vrtu.

Dragana Stanković

Pogumna odločitev očeta

Leta 1970 je k hiši prišel prvi traktor, zetor matic. »Še zdaj ga imamo, dela brez težav,« prida Andreja. Kmetija je nato počasi rastla, v začetku 70. let so postavili prvi hlev, nabavili krave molznice. Kot pripoveduje mlada prevzemnica, se je s prodajo mleka kmetija tudi razvijala.

S kokošmi nesnicami so na kmetiji začeli že Andrejini stari starši v 80. letih. Leta 2012, ko se je začelo govoriti o problematiki reje v kletkah, pa se je Andrejin oče odločil za ekološko rejo in nabavil prvih 500 kokoši nesnic. Danes jih imajo v treh ločenih hlevih 6.600. »To je bila takrat kar drzna poteza, saj ekološka reja sploh še ni bila razvita. Pojavljalo se je veliko vprašanj okrog opreme pa tudi samega načina reje. K sreči pa je imel odlično podporo na sevniški svetovalni službi in veliko lastne volje,« pripoveduje mlada prevzemnica.

Stroga pravila ekološke reje

Najprej so morali preurediti hleve skladno z zahtevami ekološke reje. Hlev mora imeti okna, da imajo kokoši v njem dovolj dnevne svetlobe, imeti morajo tudi line za izpust, ki so odprte od jutra do mraka, da lahko gredo živali na travnik, kadar želijo. Izpust na travnik sicer omogoča kokošim pestro okolje za raziskovanje in brskanje, žal pa tam preži nevarnost plenilcev. Lisica rada spodkoplje ograjo in pomori tudi več kokoši naenkrat, pogosto kakšna kokoš konča tudi v jastrebovih krempljih. Letno lahko to pomeni tudi do dvesto kokoši manj, pripoveduje Andreja Makovec Beci.

V prostoru je kokoši za tretjino manj kot pri konvencionalni reji. Predpisano je tudi, koliko mora imeti kokoš na voljo krmilnega in počivalnega prostora, koliko gnezd in podobno. Kljunov se pri ekološki reji kokošim ne krajša. Tudi krma mora biti pridelana na ekološki način. »Veliko se dela na preventivi za preprečevanje bolezni živali. Ker pa je tudi število kokoši manjše, je tudi izbruhov bolezni manj kot pri konvencionalni reji. Če že pride do kakšnega zdravljenja, velja še dvojna karenca, tako da je potrošnik res močno zaščiten.«

V enem hlevu imajo 3.000 kokoši, v drugem 2.000 in v tretjem 1.600. Posebnost kmetije je tudi v tem, da že od nekdaj vse kokoši, ko jih po enem letu zamenjajo, prodajo žive. »Večinoma jih ljudje vzamejo za dvoriščno rejo in so jih zelo veseli, saj so kokoši vajene biti zunaj in nimajo z njimi nobenih težav,« pojasnjuje gospodarica Andreja.

Skoraj dva milijona jajc

Njihove kokoši letno znesejo okoli 1,7 milijona ekoloških jajc ali okoli 5.000 jajc dnevno. Ko kokoši znesejo jajca, jih tekoči trak pripelje v drug prostor, v katerem jih nato ročno zložijo v platojčke po 30 jajc. Da bi kar najbolj zmanjšali možnost kakršnih koli okužb, se domači držijo biovarnostnih ukrepov, pred vsakim vstopom v hlev se preoblečejo, prav tako obiskovalcev ne vodijo v hleve.

Dragana Stanković

»Gotovo trenutno ni boljše reje, kot je ekološka, za žival in okolje pa tudi za potrošnika. Veterinarski nadzor je strožji in kontrole pogostejše kot pri konvencionalni reji, vsako naše jajce ima tudi žig. Nekateri ljudje zmotno mislijo, da če je na jajcu žig, že ne more biti ekološko. Toda to ni res, žig pomeni sledljivost in pove, da je slovensko, iz kakšne reje je ter iz katerega hleva.«

Največ jajc prodajajo Becijevi prek Meje Šentjur, ki z njimi zalaga velike trgovske verige, sami pa jih dostavljajo javnim zavodom na območju Posavja, Trebnjega pa vse do Ljubljane. »Sprva se ekološka jajca niso najbolje prodajala. Ko pa je Hofer konec leta 2013 uvedel znamko »slovenska bio jajca«, se je zgodil prodajni bum in prodaja je zrastla za štirikrat. Takrat smo zgradili še en dodatni hlev za drugo jato in leta 2018 še največji hlev.« Zdaj jih čaka prenova starega hleva in opreme v njem, razmišljajo pa tudi o širitvi in povečanju jate.

Na kmetiji ostala najmlajša

Na kmetiji tako delajo štirje člani družine, poleg Andreje in moža Davorja tudi Andrejini starši. Andreja in njena mama sta zadolženi za pobiranje jajc in skrb za kokoši, oče za razvoz jajc, Davor pa za stroje in kmetijske površine. Andreja, tudi mamica enoletnega Oskarja, je najmlajša izmed treh sester in je magistrica kmetijske ekonomike naravnih virov. Sestra Barbara, ki je najstarejša, živi v Belgiji, kjer pripravlja doktorat iz reprodukcije goveda, sestra Sabina pa kot mikrobiologinja dela v novomeški Krki.

»Marsikdo mi je rekel, češ le kaj mi bo magisterij, če pa bom ostala na kmetiji. Meni osebno je res nekaj najlepšega pobirati jajca in delati zunaj. Toda ob tem je ogromno papirologije in zakonodaje, ki ji moraš slediti. Fakulteta mi je ogromno dala, zelo široko znanje, mrežo ljudi. Samega dela pa sem se največ naučila z izkušnjami na kmetiji,« še pove Andreja, hvaležna svojemu očetu za marsikatere odločitve v preteklosti, ki so se takrat zdele mogoče drzne, a so se izkazale za pravilne. »Znal je iti s časom naprej, vedno je bil odprt za novosti in napredek. S tem je omogočil razvoj kmetije, da je danes takšna, kot je.«