Kozjanski odred ima posebno mesto v srcu ministrice Aste Vrečko

Sromlje 2025

Čas branja 7 min.

Kozjanski odred ima posebno mesto v srcu ministrice Aste Vrečko

ZBV NOB Brežice

28. 4. 2025, 14.15

Deli članek

Facebook

X (Twitter)

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Na Sromljah, tokrat zaradi slabega vremena v tamkajšnjem Domu krajanov, je v soboto potekala vsakoletna komemoracija ob današnjem državnem prazniku dan upora proti okupatorju. Letos so se spomnili 81. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda, 84. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 80. obletnice konca 2. svetovne vojne, dogodek pa so posvetili tudi bližajočemu se 1. maju, mednarodnemu prazniku dela. Slavnostna govornica tokratne prireditve je bila ministrica za kulturo v Vladi RS dr. Asta Vrečko.

Na začetku so z minuto molka počastili padle borce Kozjanskega odreda, vse zavedne Slovence, umrle v 2. svetovni vojni, in nedavno preminulega papeža Frančiška. Sromlje še danes predstavljajo osrednjo točko ustanovitve in pohodov borcev Kozjanskega odreda. Po besedah predsednice sveta KS Sromlje Jasmine Juratovec so z borbenostjo, narodno zavednostjo in pogumom tukajšnjih ljudi njihovi predniki to vasico postavili na zemljevid Slovenije. »Dogodki, ki so se tu odvijali pred več kot 80. leti, so zaznamovali naš kraj in naše ljudi. Odvijale so se grozote, ki jih ne smemo prezreti ali pozabiti, prav tako ne smemo pozabiti, kako daleč lahko pripelje zloba ljudi, in naj nam bo to šola za prihodnost – da bomo znali narediti boljše in nam bo mar za bodoče rodove, da tistim, ki pridejo za nami, pustimo vsaj delček tistega, za kar so se borili in padli naši predniki. Učimo se na napakah iz preteklih zgodb, mi pa začnimo pisati zgodbo miru, človečnosti in boljšega jutri,« je še poudarila Juratovec in zaključila z verzi sromeljske himne.

Častni predsednik Preskar: Spominjamo se vrednot in žrtev

Častni predsednik ZBV NOB Brežice Stane Preskar je v odsotnosti predsednika brežiškega združenja Tadeja Škofa v svojem nagovoru med drugim izpostavil, da se na tej prireditvi »spominjamo vrednot in žrtev, ki jih je dal slovenski narod za to, da lahko že 80 let obeležujemo državni praznik dan upora proti okupatorju, 84 let ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 81 let ustanovitve legendarnega Kozjanskega odreda, silne in udarne pesti slovenske partizanske vojske, ki je na Štajerskem z ramo ob rami z udarno 14. divizijo izboril svobodo in s svojim zmagoslavnim pohodom preko Hrvaške v slovensko Prekmurje dosegel priključitev Prekmurja k matični domovini Sloveniji. Naposled pa tudi mednarodni praznik dela, simbol boja delavskega razreda za njegove neodtujljive pravice proti izkoriščanju podivjanega kapitalizma in vseh drugih svinjarij, ki smo jim in so jim bili priča skozi večdesetletno zgodovino ter na žalost vse bolj tudi danes, in 80 let, odkar je bilo na predvečer 9. maja 1945 osvobojeno mesto Brežice z bližnjo okolico in celotno Posavje ter je bila dosežena zmaga nad nacifašizmom, kar bomo letos obeležili na ločeni proslavi 17. maja ob 18. uri v Posavskem muzeju Brežice.« Na koncu se je še zahvalil vsem sodelujočim v programu in pri organizaciji dogodka.

Podžupanja Florjanič: OF je bila resnična fronta za človekove pravice

V imenu Občine Brežice je spregovorila podžupanja Mojca Florjanič, ki je tudi članica brežiške borčevske organizacije. Poudarila je, da vse prej omenjene obletnice nosijo globoko zgodovinsko težo, vse skupaj pa tvorijo močno sporočilo – sporočilo upora, enotnosti, solidarnosti in boja za človekove pravice. Nekaj besed je namenila tudi Kozjanskemu odredu, ki po njenih besedah ni bil zgolj vojaška formacija. »Bil je izraz volje ljudstva, ki se ni hotelo ukloniti. Boril se je za svobodo, dostojanstvo človeka in svojo pravico do obstoja, Osvobodilna fronta pa je to voljo organizirala in ji dala politični okvir. Povezala je ljudi različnih nazorov v skupnem boju proti zatiranju. To je bila resnična fronta za človekove pravice, še preden je bil ta izraz sploh del vsakdanjega političnega jezika,« je dejala Florjanič.

Glede prvega maja, praznika dela, pa je navedla, da se je treba spomniti, da so bile pravice, ki jih danes imamo, dejansko težko izborjene in ne podarjene. »Delavske pravice – pravica do dostojnega dela, počitka, varnosti, sindikalnega organiziranja – so rezultat dolgoletnih bojev in solidarnosti,« je povedala in dodala, da je treba biti danes tudi kritičen, saj »živimo v času, ko se človekove pravice pogosto jemljejo kot samoumevne, a se v resnici vsakodnevno kršijo. Delavec, ki ne more preživeti s svojo plačo, je človek z odvzeto pravico. Mlad človek, ki ne more dobiti dostojne plače za svojo zaposlitev ali svojega stanovanja, je oropan prihodnosti. In ko starejši, ki so delali vse življenje, živijo v revščini, je to sramota za družbo, ki se ima za pravično. In ko sta kritičen glas in nikogaršnja zgodba, ki naj bi delila resnico in orisovala dejansko stanje v družbi, utišana s cenzuro, pritiski ali manipulacijo, sta ogrožena tudi naša svoboda govora in našega izražanja. In zoper vse našteto se danes tako vztrajno in srčno borimo.«

Podžupanja je ob koncu še dejala, da je »naša dolžnost, da ne dopustimo, da bi se vrednote OF, partizanskega boja ali delavskega gibanja razvrednotile, da mladi ne odraščajo v pozabi, ampak ponosu na generacije, ki so znale reči ne krivicam, in ljudi, ki niso čakali, da bo v njihovem imenu ukrepal nekdo drug, temveč so sami prijeli za delo ali orožje, če je bilo treba. Naj bo ta dan opomin in navdih, naj bo praznik dela tudi praznik pokončne drže, naj obletnici Kozjanskega odreda in OF znova prebudita v nas enotnost in pogum, da bomo znali stopiti skupaj, kadar gre za resnico, pravico in človeka. Živel, 1. maj, in živela svobodna Slovenija!«

Kozjanski odred ima posebno mesto v srcu ministrice Vrečko

K besedi so nato povabili slavnostno govornico ministrico dr. Asto Vrečko. Slednja je poudarila, da ima Kozjanski odred posebno mesto v njenem srcu, saj tudi sama prihaja s Kozjanskega. »Spomnim se, da smo odraščali ob zgodbah, povezanih s Kozjanskim odredom, hodili smo polagat vence na Resevno in v druge kraje, zato sem vesela, da sem dobila povabilo in sem danes lahko tukaj z vami,« je dejala in dodala, da je Kozjanski odred tesno sodeloval s 14. divizijo, »ki se je najbolj slavno borila ne samo s puško in mitraljezom, ampak z besedo, pesmijo, harmoniko, plesom, knjigo, ki so bodrili vse ostale borce in nas bodrijo tudi še danes. Zato danes ne praznujemo le spomina, ki je nedvomno oblikoval vse nas in naše prednike, ter obletnic, ampak pogum in odpor ter upor – to, kar nam manjka tudi danes. Namreč temelji, na katerih je narodnoosvobodilni boj temeljil – svoboda, tovarištvo, solidarnost, boj prozi zatiranju, neuklonljivost naroda proti fašizmu, v boju z nacizmom –, so tisto, kar na žalost marsikje doživljamo tudi v današnjem času.«

Kot je ministrica še povedala, je preteklo 80 let in marsikaj se je človeštvo naučilo, marsičesa pa se žal ni. »Danes se rado pozablja. Zaradi NOB živimo v samostojni Sloveniji, zato nam zaenkrat ni treba skrbeti, da imamo pravico do splava, dopusta, porodniške, bolniške, in tudi če si ne moremo plačevati zdravstva, imamo solidarnostni sistem, javno zdravstvo, javno šolstvo, tako da lahko gremo k zdravniku, naši otroci lahko hodijo v šole. Zato, ker imamo socialno državo,« je poudarila in dejala, da »NOB ni bil zgolj boj proti okupatorjem, ampak proti staremu režimu, družbi, ki je zatirala človeka v imenu kapitala, in bil je boj vseh tistih, ki so si želeli volilno pravico, sodelovati v demokraciji in ne nazadnje imeti drugačno mnenje, tudi to je demokracija, da se lahko ne strinjamo, lahko ustvarjamo, delamo, kar si želimo, kadar ne škodujemo drugim ter od svojega dela tudi živimo in se upokojimo«. Vesela je, da se spominjajo poguma vseh borcev Kozjanskega odreda, njihove zgodovine pa tudi ustanovitve OF. »Vse te besede ne smejo iti v zaman in ni dovolj, da se srečamo spet naslednje leto, si prikimamo ter delimo enake misli. To moramo živeti vsak dan,« je dejala Vrečko ter se še zahvalila vsem, ki tudi s tovrstnimi prireditvami skrbijo za kulturno dediščino.

Ostali udeleženci

Sromeljske proslave so se med ostalimi udeležili tudi poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič, podpolkovnik Aleš Zajc ter pripadniki 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe iz Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, občinski in krajevni svetniki, predstavniki drugih ZBV NOB iz Posavja, Kozjanskega in od drugod, veteranskih in častniške organizacije, praporščaki združenja ter pripadniki 1. spominskega dolenjskega partizanskega bataljona in revirske spominske čete.

Delegacija v sestavi Jože Zagmajster in Nina Sotelšek je že pred začetkom komemoracije položila venec pri spomeniku padlim partizanom na Sromljah. V kulturnem programu so nastopili MePZ KUD Oton Župančič Artiče pod taktirko Dejana Jerončiča, Niko Ogorevc, prof. Glasbene šole Brežice, učenci OŠ Artiče Julija Gerjevič, Ana Škofljanc, Zala Kvartuh, Nina Lapuh ter Žiga in Nejc Vučajnk pod mentorstvom mag. Mateje Jankovič Čurič ter MoPZ Sromlje pod vodstvom nove zborovodkinje Biljane Ann Novak. Avtorica in povezovalka programa je bila tako kot že na številnih tovrstnih borčevskih prireditvah Ida Ostrelič.

Navzoči so se po koncu uradnega dela programa zadržali še na tovariškem druženju s pogostitvijo, za katero so poskrbeli sromeljski gasilci, izpod pridnih rok sromeljskih kmečkih žensk pa so bile na voljo tudi domače slane in sladke dobrote.