osebni arhiv

Od pokojnega papeža, ki je Cerkev vodil 12 let, se je v nekaj dneh poslovilo blizu 130 tisoč ljudi iz vsega sveta, sobotnega pogreba na Trgu sv. Petra pa se je udeležilo okrog 250 tisoč ljudi z vsega sveta, tudi mnogi Slovenci. Prišlo je 162 tujih delegacij, vključno z okrog 50 državnimi voditelji, štiri tisoč duhovnikov in skoraj tisoč škofov.

osebni arhiv

Slovenijo je poleg predsednice države Nataše Pirc Musar zastopal še predsednik Vlade RS Robert Golob, kot predstavnik Cerkve v Sloveniji pa novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje. Svoje vtise in pogled na priljubljenega papeža Frančiška je delil tudi za Dolenjski list.

Ganjen in hvaležen

»Pogrebno slovesnost sem doživljal ganjeno in hvaležno. Ganila me je božja beseda dekana kardinalskega zbora nj. eminence kardinala Giovannija Battista Re o sv. Petru, kako za vse nas vedno velja povabilo, da sprejmemo ljubezen do Boga in jo živimo v naših odnosih. Pa kakšen globok mir in spokojnost sta vladala na trgu, kamor sem prišel nekaj ur pred pogrebom - preko 250 tisoč ljudi se je zbralo, pa se je slišalo šumenje vode v fontani. Ljudje so res prišli z namenom slovesa od velikega človeka, moža vere, ki nas je potrjeval v upanju in ljubezni. Velika množica je molila zanj in njegovo dušo s hvaležnostjo za vse, kar smo prejeli po papežu. Sam sem v molitev vključil vse, ki so se mi priporočili v Cerkvi na Slovenskem in sem ponesel vez edinosti s Petrovim naslednikom,« je povedal Saje.

Prišli z vsega sveta

V spominu mu bo ostalo doživetje vesoljne Cerkve - srečal in pogovarjal se je z mnogimi verniki in škofi iz vsega sveta, predstavniki različnih narodov in ver, ki so se prišli poklonit in zahvalit papežu.

osebni arhiv

Med drugim je škof Andrej blagoslovil invalidnega dečka s Kube in dal izjave za razne tuje televizije. Pove, da je začutil veliko odprtost vseh zbranih za sporočilo miru, veselja, vere in zaupanja. To je bilo posebno doživetje.

Saje poudari, da je tako velika udeležba na pogrebu dokaz, da je bil papež moralna avtoriteta, in da so ga mnogi spoštovali, tudi če niso delili z njim vseh mnenj. Močno upa, da so številni politiki in državniki – sam je s svojega mesta videl Trumpa, Zelenskega … - odšli navdahnjeni tudi s sporočilom miru, katerega tako velik glasnik je bil pokojni papež. In da bodo zdaj vsak na svoj način prispevali k svetovnemu miru.

osebni arhiv

Ljubezen je živel

Svetega očeta se bo škof Saje spominjal kot velikega človeka, in pastirja, ki ni vladal z močjo, ampak z zgledom, skromnostjo in nežnostjo.

»Živel je vero, oznanjal je upanje, utelešal je ljubezen. Pričeval je o nadnaravnih, Božjih krepostih,« pravi novomeški škof Andrej Saje, ki papeževo vero označuje za preprosto, a trdno kot skala. Papeževo notranje upanje je bilo močno in se ni zlomilo sredi preizkušenj, kritik in nepopolnosti sveta, pravi novomeški škof, ki za morda najbolj prepoznavno in najbolj globoko papeževo lastnost izpostavlja ljubezen.

osebni arhiv

»Ta ni ostajala pri besedah, ampak se je sklanjala k številnim ljudem, dotikala se je ranjenih in ljudi na različnih obrobjih. Papež Frančišek je živel ljubezen, ki je poslušala in odpuščala. Ljubezen, ki ni nikogar izključevala,« pravi Andrej Saje.

Frančišek je v središče postavil človeka, do vsakogar je pristopal z globokim spoštovanjem, poslušanjem in pristno odprtostjo. Zanj je bil vsak človek vreden dostojanstva in ljubezni, ne glede na narod, vero, položaj ali preteklost.

Biti hvaležni

osebni arhiv

Škof Saje poudarja tako žalost ob papeževem odhodu kot tudi hvaležnost za dar njegovega življenja in služenja, saj je papež v svojem 12-letnem pontifikatu nesebično služil Cerkvi in vsemu človeštvu. Učil je, da je vera v Boga zelo konkretna ter tesno povezana z našo odgovornostjo do sveta in ljudi.

»Njegov poziv k večji solidarnosti, spoštovanju dostojanstva vsakega človeka, skrbi za naš planet kot skupni dom ter podpora revnim in zapostavljenim, so bile vrednote, ki so oblikovale njegovo duhovno poslanstvo. Z iskrenostjo, ponižnostjo in globokim razumevanjem evangeljskih vrednot je bil zgled vere, upanja in ljubezni za kristjane in vse ljudi odprtega srca,« novomeški škof pove o pokojnem vrhovnem voditelju Katoliške Cerkve in Kristusovem namestniku na zemlji, ki je imenoval prav vse sedanje krajevne škofe pri nas.

Pri njem v sobici

osebni arhiv

S papežem Frančiškom se je Andrej Saje osebno srečal kakih štirikrat, najbolj pa mu je v spominu ostala osebna avdienca 13. junija 2022, ko je postal predsednik Slovenske škofovske konference.

»Njegova sobica ni bila nič posebnega: majhna in skromna. Bil sem na njegovi desni strani. Prijazno me je najprej povprašal, kako sem, od kod sem doma, kako moji starši … Sam je povedal, da ga boli noga, na kateri je imel opornico, skratka čisto sproščeno in po človeško je tekel pogovor. Seveda smo nato govorili o Cerkvi in vernikih, poudaril je, kako pomembno je, da škofje in duhovniki poznamo svoje vernike, farane …, kot je vedno dejal, naj imamo pastirji vonj po ovcah,« se spominja Andrej Saje in poudari, da je bil škof res tudi v živo preprost, duhovit, navihan.

»A čeprav je bil mila osebnost s posebnim čutom do ubogih, zapostavljenih, trpečih ipd., je bil tudi zelo načelen. Do škofov je bil včasih tudi nenavadno strog,« odkrito pove.

Vzljubil slovensko potico

osebni arhiv

Papež Frančišek je imel lep odnos do Slovenije. Poznal nas je že v času svojega bivanja v Argentini, ko se je pogosto zanimal za nas. Našo deželo je obiskal dvakrat in sicer pred več kot 50 leti kot mlad jezuit. Prvič leta 1970 na povabilo nekdanjega ljubljanskega nadškofa in kardinala Franca Rodeta, ter leto pozneje, ko je obiskal družino Golarjevih. Med papeževimi bližnjimi sorodniki v Argentini so tudi Slovenci, v domovini pod Triglavom ima mnogo zvestih prijateljev.

Papež je ob obiskih Slovenije prvič poskusil slovensko potico, ki jo je imel zelo rad; v času svojega papeževanja jih je prejel še mnogo, tudi dolenjske gospodinje so mu jo spekle. Kot pove novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, je bil papež večkrat povabljen v Slovenijo, a žal ni prišlo do tega.

Zgled  vere, upanja …

Dr. Saje poudarja, naj bosta pričevanjsko poslanstvo pastirja vesoljne Cerkve in zgled vere papeža Frančiška za vse nas trajen navdih za življenje po evangeliju in trdno vero v večno življenje.

To je še kako pomembno v času, ko svet in Cerkev potrebujeta enotnost in mir, k čemur je vedno pozival. Na njegovo pobudo so v Cerkvi obhajali izredno sveto leto usmiljenja.

Kaj pa naslednik?

Seveda se zdaj mnogi sprašujejo, kakšna bo Cerkev po smrti papeža Frančiška. Bo novoizvoljen papež blizu Frančiškovi viziji, se bo nadaljevala progresivna smer, ali bo prevladala konservativna? Papež je bil namreč zaradi svoje liberalnosti – poudarjal je sprejemanje istospolno usmerjenih v Cerkev, večjo navzočnost žensk v Cerkvi, imel je razumevanje do ilegalnih prebežnikov itd. - tudi tarča kritik.

Novomeški škof Andrej Saje pove, kakšnega naslednika pastirja vesoljne Cerkve si želi.

»Papež je lahko mirovnik, okoljevarstvenik, izpraševalec vesti tega sveta in še kaj, a v prvi vrsti je vrhovni poglavar Cerkve. Ta pa je danes je pred mnogimi izzivi. Novi papež mora biti kot svetilnik, ki bo svetil naokoli in nas opogumljal na poti vere in upanja. Želim, da bi znal v razumljivem jeziku prinašati veselo oznanilo evangelija, da bi ga današnji svet razumel, da mu koristi, da mu prinaša notranjo moč, ljubezen, da mu pomaga biti boljši človek,« pravi Andrej Saje, ki še pove, da so ob slovesu papeža Frančiška prosili tudi za modrost in vodstvo Svetega Duha kardinalov pri izbiri novega papeža, ki bo vodil Cerkev v prihodnosti.