Avtoprevozniki: »Nesprejemljivo je, da na Obrežju stojimo 8 do 12 ur!«
»Čakalna doba slovenskih in drugih avtoprevoznikov na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje je od 8 do 12 ur, kar je nesprejemljivo, saj pomenijo ure čakanja izgubo časa in dobička, zastoji pa so se z vstopom v Šengen povečali. Izračuni kažejo, da je hitrost tovornega vozila iz Ljubljane do Zagreba 25 km/h, če pa se peljemo v Nemčijo, je povprečna hitrost 60 km/h. Očitno bo na mejnih prehodih potrebnih več ljudi, ali pa se bodo morali ti drugače obnašati,« je danes na Obrežju dejal Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije.
Carinska uprava RS in Obrtna zbornica danes pripravili okroglo mizo, na kateri so spregovorili o sodelovanju med carinsko službo, policijo in prevozniki. Slednji so natrosili kup problemov, s katerimi se morajo ubadati na mejnih prehodih, najbolj skrb vzbujajoče pa so prav čakalne dobe. Te sicer na srečo niso takšne kot na primer na zunanji meji Evropske unije med Ukrajino in Madžarsko, kjer morajo tovornjakarji čakati tudi 15 do 25 ur, je pa res, da je tam petkrat več vozil.
490 tisoč tovornjakov letno
Sicer pa je vse bolj obremenjen tudi prehod Obrežje, ki je največji cestni mejni prehod v Sloveniji. Po besedah Ivana Laha, direktorja Carinske uprave Brežice, mejni prehod Obrežje letno prestopi 8,5 milijona potnikov, 2,6 milijona osebnih vozil, 60 tisoč avtobusov in kar 490 tisoč tovornih vozil. Slednji zahtevajo tudi določeno število postopkov, ki zaposlenim vzamejo čas. Carinska služba ima namreč odgovorno nalogo, da spelje carinske postopke v skladu s predpisi. »Veliko naporov vlagamo, da se postopki odvijajo čim hitreje,« je zatrdil.
Sestanek po letu in pol
Klobasa izrazil zadovoljstvo, da je po letu in pol dogovorov le prišlo do tega sestanka, na katerem so dali vsaj smernice, kako najti čim bolj učinkovite rešitve. V dolgih čakalni vrstah namreč stojijo tudi prazni tovornjaki, ki bi jih morali hitreje spuščati čez mejo.
»Zamaški nastajajo zaradi neprimernega sodelovanja hrvaške strani in nekaterih naših uradnikov na tej strani,« je bil kritičen Klobasa, ki je zgrožen ob informacijah, da naj bi Hrvaška v Evropsko unijo vstopila šele leta 2020.
»Za nas avtoprevoznike je zadeva jasna: čim prej Hrvaška vstopi v Evropsko unijo ali vsaj postane pridružena članica, tem bolje za nas. Tako na meji ne bi bilo več takšnega nadzora.«
