Türk za skupno dobro in proti logiki izrednih razmer
V sklopu kampanje za ponovno izvolitev se je predsednik države Danilo Türk sinoči ustavil v Dolenjskem muzeju, kjer se je na Pogovoru za skupno dobro - to je tudi geslo njegove volilne kampanje - sestal z novomeškimi volivci.
Türkovo geslo ni izbrano po naključju. O skupnem dobrem so razpravljali že stari Grki in tudi krščanstvo je ta izraz, kot mu je v pogovoru v Vatikanu leta 2008 dejal papež Benedikt XVI., vgradilo v svoje temelje. A pot do skupnega dobrega ne vodi preko vsiljevanja logike izrednih razmer, temveč terja tehten premislek, veliko pogovorov in pameten dogovor, je v pogovoru z volivci poudaril Türk.
»Ni namreč vsaka sprememba napredek.« Zrnje moramo ločiti od plev in zavrniti, kar ni dobrega. Na voljo so boljše rešitve, je prepričan. Potrebujemo socialni dialog ter podporo ustvarjalnosti in podjetnosti, ne pa ogrožanje kakovosti našega visokega šolstva, opozarja Türk.
Poudaril je tudi pomen družbene kohezivnosti, ki ima pri nas dolgo in bogato tradicijo. »Kapital v obliki socialnih modelov iz preteklosti, je treba ceniti in ohraniti. Spremembe so nujne, a ne na račun socialne kohezivnosti.«
Na vprašanje iz občinstva, na koga se lahko ob goljufivih poslancih in kulturi požrešnosti, ki se razrašča, volivci sploh še zanesemo, je Türk odgovoril, da se številni pri nas pogosto sploh ne zavedajo, kako ključnega pomena je v politiki zaupanje. »Saj smo odrasli ljudje in vemo, komu gre zaupati in komu ne. Pri nas pa so politiki, ki so podvrženi le šefom političnih strank.« Rešitev vidi v uvedbi preferenčnega glasu, ki bi odločanje približal volivcem in vzpostavil osebno odgovornost politikov. »Zdaj šefi strank kandidate postavljajo po privrženosti in položaj, kot ga imamo, je posledica tega.«
Na vprašanje o preimenovanju vojašnic, je Türk dejal, da se minister o tem z njim ni posvetoval, da pa to ni bila modra odločitev in da slovenska vojska, katere vrhovni poveljnik je, s tem ni pridobila nič.
Zavzel se je tudi za ohranjanje etničnih vrednot, družbeno solidarnost in več državljanskega poguma. »Včasih nam manjka, da povemo, kar si mislimo. Ljudje se bojijo sankcij in se raje umaknejo v zasebnost. Tudi jaz bi se lahko. V osnovi nisem politik, ampak profesor, a je v meni dovolj idealista, da sem se podal v politiko. Spoznal sem, da sem dolžan kazati tako usmeritev tudi v prihodnje. Tudi to je dejanje državljanskega poguma, da nas bo dovolj takih, ki bomo znali izraziti dobro in zmogli zavrniti logiko izrednih razmer.«
Kot se je izkazalo v sproščenem pogovoru, vodila ga je Irena Potočar Papež, ki se je vrtel tudi o lokalnih temah kot sta novomeška obvoznica in predor pod Gorjanci, pa kuhanju kave, s katero svojo soprogo razveseljuje že 36 let, je predsednik republike tudi precej tesno povezan z Dolenjsko. Ne le, da je v Novem mestu v letih 1978/79 služil vojsko in kot član izvidniške enote bršljinske vojašnice po dolgem in počez prečesal Dolenjsko in Rog, ampak je po materini strani, ki izhaja iz krškega polja, tudi sam delno Dolenjec. Mladostne počitnice je tako večkrat preživljal na kmetiji na Bregah v bližini Leskovca, od koder izhajajo tudi njegove bralne navade, ki se jih je navzel na paši.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
