Nova knjiga o diplomaciji dr. Milana Jazbeca
V počastitev kulturnega praznika so sinoči v Posavskem muzeju Brežice predstavili novo knjigo domačina dr. Milana Jazbeca«Obrambna vojaška diplomacija«.
Dr. Jazbec se je namreč v svoji poklicni karieri soočil z delom diplomata in je o tem napisal že pet knjig, skupaj pa deset. Pogovor z avtorjem je sinoči vodil muzejski pedagog Ivan Kastelic, uvodoma pa izpostavil kulturni praznik in namen muzeja, da ga vsako leto obeleži s predstavitvijo kakšne nove knjige. Slovenske besede se namreč vse bolj izgubljajo v poplavi nekih novih skovank in po Kasteličevem mnenju prihajamo k prelomnici, ko se bo potrebno odločiti, ali bo slovenščina vsebinsko naš uradni jezik še naprej, ali bo le za vsakdanjo rabo.
Nova knjiga dr. Milana Jazbeca je pisana kot učbenik za študente diplomacije, za ljudi, ki se s tem ukvarjajo in bi se želeli še izpopolniti, je pa lahko tudi zelo zanimivo branje za vsakogar, ki ga to področje zanima. Sestavljena je iz treh sklopov; v prvem sklopu predstavi vojaško diplomacijo, v drugem sklopu pojasnjuje, zakaj se vojaška diplomacija spremeni v obrambno, in v tretjem delu predstavi konkreten primer - delovanje vojaškega atašeja Vladimira Vauhnika, ki je deloval od leta 1939 do 1941 v Berlinu in bil očitno zelo sposoben ataše, saj je skoraj do ure natančno napovedal napad na Jugoslavijo, vendar njegovih sporočil v Beogradu niso jemali resno. O Vauhniku do sedaj v Sloveniji nismo vedeli skoraj ničesar, svojo življenjsko pot je zaključil razočaran in osamljen v Argentini.
Skozi sinočnji pogovor so obiskovalci izvedeli še marsikatero zanimivost o delu slovenskih diplomatov in vojaških atašejev sedaj, ko je Slovenija članica NATA. Kakšen mora biti diplomat, da je uspešen in za svojo državo koristen. Pravzaprav vedno hodi po robu. Pomembno je, da pravočasno pridobi koristne informacije, da jih pravočasno sporoči svoji državi in seveda, da jih država pravilno uporabi. Kot zelo zgleden primer je omenil delovanje vojaškega atašeja Zvonka Knafliča (v devetdesetih letih pa do osamosvojitvene vojne je z družino živel v Brežicah) in ambasadorja Ernesta Petriča, ki sta šest let uspešno delovala na Dunaju.
O zadnji »aferi« z razkrito diplomatsko pošto je povedal, da ga žalosti, ker je prišlo do tega. Primer kaže na očitne kršitve in tudi napake ustanove, ki jih v diplomaciji ne bi smelo biti. V vseh diplomacijah po njegovem mnenju prihaja do uhajanja informacij in vse diplomacije se morajo truditi, da to preprečijo. Po njegovem mnenju v današnjem času, ko tehnika omogoča tako hiter pretok informacij, si kot laik ne zna predstavljati, kako bi lahko koga izsledili, še posebej pri dokumentu, ki ni klasificiran kot zaupen.
