Osnovna šola Drska srebrna v projektu Hrana ni za tjavendan
Enajsta sezona projekta Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in podjetje Lidl Slovenija, je ponovno poskrbela za uspešno zmanjšanje količin odpadne hrane. Skupno je v sezoni 2024/2025 sodelovalo 17.049 otrok iz 302 vrtcev, osnovnih in srednjih šol, kar je največ ustanov do sedaj.
Ob podpori več kot 1.400 mentorjev so z raznolikimi aktivnostmi količine odpadne hrane v povprečju zmanjšali za 30 %, najuspešnejši tudi za 85 %. V kategoriji vrtci in prva triada osnovnih šol so drugo mesto osvojili šolarji osnovne šole Drska. Ob zaključku projekta so najuspešnejši prejeli priznanja za svoje hranozavestne dosežke.
Projekt Hrana ni za tjavendan že 11 let otroke, mladostnike, učitelje in starše spodbuja k hranozavestnemu odnosu do hrane in ponuja rešitve za manj odpadne hrane. »Projekt je že od začetka eden bolj priljubljenih v programu Ekošola. Vsako sezono se mu pridruži več vzgojno-izobraževalnih ustanov, kar nas izjemno veseli, saj to dokazuje, da se šole in vrtci vse bolj zavedajo izzivov, povezanih z odpadno hrano. Z našo pomočjo ustanove poskrbijo za izboljšave tako na izobraževalno-ozaveščevalni ravni kot v samem prehranskem procesu, od načrtovanja jedilnikov, nabave, vključevanja otrok v pripravo hrane do merjenja ter beleženja odpadne hrane. Tako sooblikujejo nove hranozavestne prakse, ki so lahko zgled tudi drugim organizacijam,« je povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Enajsta sezona podrla nov rekord udeležbe
Čeprav je projekt že lani požel neverjeten uspeh z najvišjo udeležbo do tedaj – v sezoni 2023/2024 je v Hrana ni za tjavendan sodelovalo 293 vzgojno-izobraževalnih ustanov –, so letos zabeležili novo rekordno udeležbo. K projektu sta se priključili kar 302 ustanovi z 17.049 otroki in mladostniki, ki so ob podpori več kot 1.400 mentorjev v povprečju zmanjšali količine odpadne hrane za tretjino, najuspešnejši tudi za 85 %.
»V Lidlu Slovenija smo navdušeni nad zavzetostjo in zanosom, s katerima v projekt vstopajo mladi in mentorji. Veseli nas, da lahko z dolgoročnim partnerstvom v projektu Hrana ni za tjavendan aktivno prispevamo k oblikovanju hranozavestnih navad že pri najmlajših in tako skupaj z izobraževalnimi ustanovami prispevamo k širšemu družbenemu preboju na področju zmanjševanja odpadne hrane,« je dodala Metka Šilar Šturm, vodja področja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Tokrat s tremi nagradnimi natečaji
Sodelujoče ustanove so letos lahko izbirale med tremi sklopi aktivnosti. V nagradnem natečaju Hranozavest so morali sodelujoči – od vrtcev do fakultet – meriti količine odpadne hrane, ugotoviti vzroke za njen nastanek ter predstaviti rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane. V okviru že tradicionalnega natečaja Reciklirana kuharija so ustvarjali recepte recikliranih jedi, 20 najbolj izvirnih pa je objavljenih tudi v letošnji knjižici receptov. Učenci 2. in 3. triade osnovnih šol pa so lahko sodelovali v nagradnem natečaju STRAN PA NE BOMO METAL’!, ki ga je zanje v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Kdo so bili najboljši?
Pri zmanjševanju količin odpadne hrane v sklopu natečaja Hranozavest so se v kategoriji vrtci in prva triada osnovnih šol (OŠ) na drugo mesto uvrstili učenci OŠ Drska iz Novega mesta, najboljši v tej kategoriji so bili Kranjski vrtci - Enota Biba. V kategoriji druga in tretja triada OŠ so bili najuspešnejši na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, PŠ Kopanj, med srednjimi šolami in fakultetami pa je bila najuspešnejša celjska Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. V kategoriji šole s prilagojenim programom so se najbolje odrezali na OŠ 27. julija Kamnik. Ob zaključku projekta na Gradu Fužine so zmagovalci, drugo in tretjeuvrščeni za svoj trud in doprinos k boljšemu svetu prejeli nagrade in priznanja.
V Lidlu Slovenija je preprečevanje odpadne hrane eden od strateških trajnostnih ciljev
Osrednji podpornik in partner projekta HNZT Lidl Slovenija se z izzivi, povezanimi z odpadno hrano, ukvarja že vrsto let. Zavezali so se, da bodo do leta 2030 v podjetju zmanjšali količine odpadne hrane za 50 %, zato s sistemskimi ukrepi skrbijo, da je hrane, ki bi postala odpadna, čim manj. Obenem prek različnih pobud in projektov prebivalce Slovenije spodbujajo k hranozavestnemu odnosu do hrane.
Program Ekošola
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
