Silvo in njegova žena Marjanca sta nas prijazno sprejela. Za dobrodošlico nam je zelo teknilo slano pecivo ob domačem aperitivu in čudovitem razgledu. V prijetnem prostoru vikenda za lepo pripravljeno mizo se nas je zbrala druščina devetih sošolcev. Začeli smo s kosilom, ki ga je za nas pripravila Silvova žena Marjanca. S prijetnim pogovorom smo pobegnili v svet spominov na davne gimnazijske čase in nizali utrinke iz življenja. Spomnili smo se tudi pokojnih sošolcev, manjkajočih in naših profesorjev. Kar nekaj vrstnikov in profesorjev žal ni več …

H. M.

Vreme je bilo spremenljivo, kar naenkrat se je ulilo kot iz škafa; med dežjem je padala tudi toča, a na nas vreme ni imelo vpliva. Veseli smo bili, da smo skupaj. Naše srečanje smo popestrili s pesmico, ki jo je sestavila Magda Kastelic Hočevar in vanjo vključila vsakega sošolca, ki se udeležuje srečanj, prebrala pa jo je Marija Andrejčič. Za Magdo je pesem pripravila sošolka Olga Podpadec. Vsak je prejel fotografije z lanskega srečanja. Za letošnje srečanje je Magda pripravila tombolo z dobitki. Ob tem smo se zelo zabavali in čakali, kdo bo najprej zapolnil prvo vrsto številk. Kar nekaj časa je trajalo, da se je oglasil prvi. To je uspelo Igorju Knafelcu, nato Zlatki Zgonc, Silvu Kopaču … V naš poseben zvezek smo ponovno shranili spomine. Mihaela Jelenc nas je tudi tokrat razveselila z vizitko z deteljico in lepo mislijo, ki se je bomo držali: »Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane najlepši dan tvojega življenja.«

Vsak od nas je prispeval delček v mozaik našega praznovanja obletnice. Razšli smo se z obljubo, da se ob letu osorej spet snidemo.