Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Na poročanje medijev o zaščiti bizeljčana kot vinske blagovne znamke so se odzvali tudi tamkajšnji vinogradniki. Predsednik bizeljske vinske zadruge Janez Šekoranja je odločno protestiral proti takšnemu nastopaškemu nastopu vinogradnikov iz dežele cvička, saj, kot pravi, ne vidi popolnoma nobenega razloga za razburjanje, saj ima cel levi breg Save, to je Štajerski del, pravico zaščititi svoja vina, ter tako pod blagovno znamko Bizeljčan enotno nastopati na trgu.

Njegovemu mnenju je pritrdil tudi dober poznavalec bizeljskih vin Roman Šepetavc, ki je bil dolgoletni enolog v podjetju Vino Brežice. Odločitev, da bo v blagovni znamki bizeljčana lahko tudi določena količina belega vina (do 25 odstotkov), pa so razložili na podlagi listin in pismenih dokumentov, ne le za zahtevanih zadnjih 25 let, ampak imajo obsežno dokumentacijo vse od 19. stoletja naprej, po kateri je bilo bizeljsko vino kot bizeljčan sestavljeno iz rdečih in tudi belih sort vina.

Na številnih vinskih sejmih so na podlagi tega tudi prejeli mnoga odlikovanja in priznanja za vino Bizeljčan, kar je s pisno in foto dokumentacijo predočil Vlado Kovačič, ki je bil pred Šepetavcem odgovorni enolog za to bizeljsko področje.

Kot so povedali, niti najmanj ne nasprotujejo cvičku, ne razumejo pa gonje proti bizeljčanu. Kot je pojasnil Šekoranja, imajo tudi pridelovalci cvička vso pravico pridelovati in tržiti cviček, kot ima levi breg Save od Sevnice do Bizeljskega pravico tržiti Bizeljčana kot spet obujeno znamko.

Po mnogih letih drobljenja vinskih znamk je dokončno tudi na bizeljskem prišlo do konsenza in bodo pridelovalci nastopili na velikem evropskem trgu enotno, kar bo nedvomno prineslo tudi na tem področju upanje na boljše čase za vinogradnike.

Tudi resorni kmetijski minister ne vidi v odločitvi in zahtevi po bizeljčanu ob vsej predloženi zahtevani dokumentaciji nič spornega. Ljubitelji dobrih vin bodo tako odslej, kot kaže, zraven številnih izbranih vin lahko posegali tudi po nekoliko bolj pitnem in z manjšo alkoholno stopnjo bogatem cvičku ali pa s štajerskega dela poskušali nekoliko polnejši okus bizeljčana, tudi z nekoliko višjo vsebnostjo alkohola.