Na delovnem mestu preživimo vsaj tretjino našega časa, zato pogoji na delovnem mestu pomembno vplivajo ne zgolj na našo zmožnost opravljanja dela, ampak tudi na naše telesno in duševno zdravje. Delo v ustreznih pogojih in ob za posameznika obvladljivih zahtevah varuje in krepi zdravje. Na letošnjem strokovnem srečanju smo se dotaknili izzivov, s katerimi se srečujemo na področju zdravja delovno aktivnih, in kako lahko vsak posameznik, delovna organizacija ter širša skupnost prispevajo k ustvarjanju zdravega delovnega okolja.

Predstavniki organizatorjev so uvodoma nagovorili udeležence in strokovnemu srečanju na pot izpostavili, da zdravje na delovnem mestu ni le vprašanje osebnega blagostanja posameznikov, ampak je tesno povezano tudi s produktivnostjo, učinkovitostjo ter dolgoročno uspešnostjo podjetij in organizacij. Zato je izredno pomembno, da si prizadevamo za ustvarjanje zdravih in spodbudnih delovnih okolij, kjer sta telesno in duševno zdravje delavcev na prvem mestu.

Strokovno srečanje se je začelo z eno od ključnih tem, ki pomembno vpliva na delovno okolje – zdravstveni absentizem, ki glede na trend predstavlja resen družbeni problem. Ta pojav ima lahko dolgoročne posledice za posameznike, podjetja in celotno gospodarstvo. Dr. Tatjana Mlakar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v svoji predstavitvi opozorila na naraščajoči delež izgubljenih delovnih dni v Sloveniji, v 2003 je znašal 4,7 %, v 2024 pa kar 6,7 %. Bolniški stalež med 3,2 % do 3,5 % pa je strokovno optimalen. Slovenija se mu oddaljuje, tudi zaradi možnosti časovno neomejenega trajanja. Izpostavila je, da skoraj 17 milijonov izgubljenih delovnih dni v 2024, pomeni velik družbeni problem, številni preventivni in kurativni zdravstveni programi pa ne uspejo zaustaviti bega v bolniški stalež. Predavateljica je poudarila tudi, da so nujni sistemski ukrepi in spremembe na področju ohranjanja delovne zmožnosti (hitro vračanje na delo, učinkovita poklicna rehabilitacija, odgovornost za lastno zdravje, prepoznavanje preostale zmožnosti za delo …).

Z bolniškimi odsotnostmi je povezano še eno pomembno področje, in sicer vračanje oseb na delo po dolgotrajni bolezni, poškodbah ali drugih zdravstvenih težavah. Predavateljica Tanja Oberč Tomažin, specialistka medicine dela, prometa in športa iz Zdravstvenega doma Krško je povedala, da je vračanja delavcev na delo proces, v katerem ima pomembno vlogo izvajalec medicine dela, ki pozna delovno mesto in specifične obremenitve, ki izhajajo iz dela. Pri osebah z okvarami zdravja je namreč potrebno preveriti, ali bodo lahko v celoti opravljale svoje delo, ali pa so pri delu potrebne razbremenitve. Pri tem je ključno sodelovanje izvajalca medicine dela, izbranega osebnega zdravnika ter izvedenskih organov ZZZS in ZPIZ.

V nadaljevanju je mag. Nina Šab iz Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) predstavila delovanje in projekte GZDBK, s katerimi varujejo in ohranjajo zdravje zaposlenih. Predavateljica je poudarila, da je skrb za zdravje zaposlenih vrednota uspešnega gospodarstva in blagostanja družbe. Povedala je tudi, da GZDBK zastopa gospodarstvo, ki z 72 % vseh zaposlenih ustvari 80 % prihodkov regije, 80 % dodane vrednosti in več kot 85 % čistega dobička. Gospodarske družbe ustvarijo 7 milijard evrov prihodkov, samostojni podjetniki pa 420 milijonov evrov. Izpostavi tudi podatek, da GZDBK zastopa gospodarstvo 15 občin znotraj jugovzhodne regije, s skoraj 30 tisoč zaposlenimi, kjer živi 117.255 oz. 5,5 % prebivalcev Slovenije. Povprečna plača je v dolenjsko belokranjski regiji 660 € višja od Slovenskega povprečja. Izpostavi tudi, da gospodarski uspeh in konkurenčnost regije temelji na zadovoljnih zaposlenih, zato GZDBK kontinuirano zagotavlja strokovne vsebine promocije zdravja na delovnem mestu, s številnimi projekti, s ciljem krepiti zdravju prijazno delovno okolje.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

O pomembnem segmentu naše družbe, delovno aktivnih invalidih in njihovih pravicah je na strokovnem srečanju spregovoril Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.  V svojem prispevku je izpostavil pravice delovno aktivnih invalidov, ki so zavarovanci, pri katerih je v skladu z zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Poudaril je, da so pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 in ZPIZ-2: pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila, pravica do nadomestila za invalidnost in pravica do delnega nadomestila. Vse te pravice so namenjene zavarovancem, ki jim je na podlagi odločbe o priznani pravici do invalidskega zavarovanja na podlagi podanega izvedenskega mnenja invalidske komisije, zaradi zdravstvenega stanja v povezavi z delovnim mestom na katerem dela, na podlagi preostale delovne zmožnosti ugotovljeno, da lahko z ali brez poklicne rehabilitacije opravlja delo s krajšim delovnim časom ali s polnim na drugem ustreznem delu. Na ta način je zavarovancem, ki so postali delovni invalidi omogočeno, da še naprej ostanejo aktivni.

Karmen Stariha iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je izpostavila, da psihosocialna tveganja in doživljanje stresa pri delu predstavljajo eno največjih izzivov za varnost in zdravje pri delu. Ocenjuje se, da lahko tem tveganem pripišemo med 50 % do 60 % vseh izgubljenih delovnih dni. Slabo duševno zdravje na delovnem mestu ima lahko resne posledice, ki se kažejo ne le na ravni posameznika, temveč tudi v delovni organizaciji in širši družbi. Poudarila je tudi, da je ključno prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, pri čemer imajo vodstveni delavci ključno vlogo. Za ustvarjanje psihosocialno zdravega delovnega okolja je nujno, da se ti izzivi sistematično obravnavajo. Na spletni strani MIRA na povezavi (v zavihku Na delovnem mestu) najdete številne informacije in napotke za promocijo duševnega zdravja pri delu.

O izgorelosti in stresu na delovnem mestu je spregovorila Nastja Salmič Tisovec, psihologinja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto.  Izpostavila je, da sta stres na delovnem mestu in izgorelost resna izziva, ki vplivata na naše duševno in telesno zdravje. Njuna pojavnost je rezultat številnih dejavnikov, ki izvirajo tako iz delovnega okolja kot iz posameznika samega. Predavateljica je poudarila, da je ključno zavedanje, da smo vsi odgovorni za preprečevanje teh težav – delodajalci, zaposleni in širša družba. Posamezniki lahko prispevajo k rešitvam s postavljanjem meja med delom in zasebnim življenjem ter zdravim življenjskim slogom. Hkrati pa delodajalci lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje stresa z zagotavljanjem primerne obremenitve in spodbujanjem dobre komunikacije. Prav tako je opozorila, da je nujno, da se osredotočimo na širšo družbeno kulturo hitenja, potrošništva in nenehnega iskanja všečkov, ki lahko dodatno prispeva k stresu in izgorelosti. Zdrav pristop k obvladovanju teh izzivov je ključnega pomena za izboljšanje delovnega okolja.

Nina Kobe in Ljubica Novak, diplomirani fizioterapevtki iz Splošne bolnišnice Novo mesto, sta izpostavili pomen skrbi za zdravje na delovnem mestu, ki je ključnega pomena za zaposlene. Predstavili sta aktivnosti in ukrepe, ki jih bolnišnica nudi svojim zaposlenim, ter strukturo zdravstvenega absentizma in najpogostejše vzroke za mišično-skeletna obolenja. Prisotnim sta predstavili aktivnosti, ki jih v Splošni bolnišnici Novo mesto izvajajo za ohranjanje zdravja zaposlenih, kar vključuje tudi interne izobraževalne programe. Te aktivnosti so primeri dobre prakse, kako zaposlenim nudijo podporo pri obvladovanju zdravstvenih izzivov in spodbujajo zdrav življenjski slog.

Skrb za zdravje delovno aktivne populacije v ambulanti družinske medicine je v nadaljevanju strokovnega srečanja predstavila Nataša Hrastar, diplomirana medicinska sestra iz Ambulante družinske medicine Mirna Peč.  V omenjeni ambulanti deluje  tim strokovnjakov, ki ga sestavljajo zdravnik splošne/družinske medicine, zdravstveni tehnik/ srednja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik. Predavateljica je poudarila pomembnost uvedbe referenčnih ambulant, kjer diplomirane medicinske sestre prevzemajo ključno vlogo pri vodenju parametrov stabilnih kroničnih bolezni in izvajanju celotne preventivne dejavnosti. Izpostavila je, da je preventivna dejavnost presejanja zagotavlja zgodnje odkrivanje obolelih in bolnikov z dejavniki tveganja. Ti dobijo potrebne informacije, edukacijo in nadaljnje usmeritve v zdravstveno vzgojne centre. Bolniki lahko takoj vstopijo v proces zdravljenja, s čimer se prepreči pojav zapletov kroničnih bolezni oziroma se pojavnost odmakne v čim kasnejše obdobje. To je pomembno za bolnike, saj se jim lahko bistveno podaljša aktivna življenjska doba in poveča kvaliteta življenja. Dolgoročni uspehi preventivnega dela so vidni v spremembah življenjskega sloga, ki vključujejo uravnoteženo prehrano, gibanje, dovolj spanja ter redno jemanje terapij. S temi ukrepi se kronične bolezni lahko bolje obvladujejo, kar pomembno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov.

Aleksandra Škedelj Strbad, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Novo mesto je na srečanju predstavila dejavnosti Zdravstveno-vzgojnega centra (ZVC), ki se osredotoča na promocijo zdravja v celotni populaciji na določenem gravitacijskem področju. Programirano in neprogramirano zdravstveno vzgojo izvajajo v različnih okoljih, tudi v delovnih organizacijah. Zdravstveno-vzgojni center pokriva širok spekter področij, ki vključujejo vse starostne skupine prebivalcev. Področja dela vključujejo vzgojo za zdravje otrok in mladostnikov, vzgojo za ustno zdravje, delavnice „Skupaj za zdravje“ za odrasle, šolo za bodoče starše, ter zdravstveno-vzgojno delo v lokalni skupnosti. Poleg tega nudijo tudi individualne posvete, kar omogoča prilagojeno obravnavo potreb posameznikov.

Jasmina Starc iz Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede je na strokovnem srečanju predstavila izzive daljšanja delovne dobe, ter načine, kako podpreti zaposlene pri ohranjanju zdravja in motivacije. Poudarila je, da bo podaljševanje delovne dobe v zdravstvu uspešno le, če bo zdravje zaposlenih postavljeno v središče. V ospredju njenega prispevka je bilo vprašanje, kako zagotoviti, da bodo zdravstveni delavci, kljub staranju in zahtevnosti poklica, lahko ostali delovno aktivni, motivirani in predvsem – zdravi. Izpostavljene so bile tudi motivacijske strategije, kot so priznanje, vključevanje v odločevalne procese, poklicni razvoj in nagrajevanje, ki so še posebej pomembni pri starejših kadrih. Vzpostavitev zdravega, spoštljivega in podpirajočega delovnega okolja je temelj za ohranjanje kakovostnega zdravstvenega sistema.

V zaključku srečanja je bilo izpostavljeno, da je zdravje delovno aktivnih posameznikov odvisno od več ravni zavedanja in delovanja: ravni posameznika, delovnih organizacij, družbe in zakonodajnega okvirja. Da bi izboljšali stanje, je potrebno ozaveščanje na vseh ravneh in kot je bilo poudarjeno, je pri tem ključnega pomena vloga menedžmenta in organizacije dela. Potrebni so sistemski pristopi, ki prinašajo tudi spremembe na področju ohranjanja delazmožnosti. V Sloveniji deluje več preventivnih in presejalnih programov, ki pomembno prispevajo k zdravim izbiram in izboljševanju življenjskega sloga, kar je osnova za ohranjanje zdravja in delovne aktivnosti.

Ključno sporočilo pa  se nanaša predvsem na to, da družba ne more biti vzdržna brez zdravih in motiviranih delovno aktivnih – vlaganje v njihovo zdravje in delovne pogoje je nujna investicija, ne strošek.