Velika vojna - sto let pozneje: Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob


Letos obeležujemo stoletnico izbruha prve svetovne vojne. Vojne, ki naj bi končala vse vojne, postregla pa je z veliko neusmiljenostjo. Velikanskih posledic ni pustila samo na frontah, temveč tudi v življenjih ljudi. Spremenile so se navade, običaji, vsakdan. Pomemben jubilej smo s predavanjem prim. dr. Vasje Klavore Prva svetovna vojna – sto let pozneje obeležili tudi v Knjižnici Brežice. V prijeten večer, ki smo ga v četrtek, 13. novembra 2014, pripravili v sodelovanju z Mohorjevo založbo Celovec, nas je s Pavčkovimi besedami popeljal Patrik Marčetič. Zbrani smo se strinjali, da imajo izrečene besede – poslušati pesmi, ne pokov granat – močno sporočilno vrednost.
Prim. dr. Vasja Klavora – kirurg, politik in zgodovinar – je z raziskovanjem prve svetovne vojne začel že sredi osemdesetih let. Obdan s knjigami kot so Koraki skozi meglo, Škabrijel, Plavi križ, Fajtji hrib in Predel 1809 je spregovoril o spominih na otroštvo, ko sta mu o dogajanju v prvi svetovni vojni pripovedovala oče, sicer učitelj zgodovine, in stric. Usoda njegovih prednikov, njihovo izgnanstvo v prvi svetovni vojni, podobno doživetje v lastnih otroških letih, hoja po gorah, so razlogi, da ga je to obdobje še posebej pritegnilo. Po rodu je iz krajev, kjer so med prvo svetovno vojno potekali najhujši boji. Že omenjena hriba Škabrijel in Fajtji hrib mu nista neznanka. Med predavanjem je večkrat poudaril, da v prvi vrsti še vedno ostaja zdravnik. Zdravnik z veliko mero posluha za zgodovino.
Druženje in pogovor o veliki in véliki vojni smo pospremili z besedami Sigmunda Graffa: »Ljubezen do miru se prične s tem, ko prenehaš govoriti o pravičnih vojnah.«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se