##IMAGE-3829365##

Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, nevladna okoljska organizacija (ima status društva v javnem interesu po ZVO in status stranskega udeleženca v postopku celovite presoje vplivov na okolje Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (v nadaljevanju NEPN) do leta 2030 s pogledom do 2040) se javno odziva na politične pritiske Društva jedrskih strokovnjakov (DJS) na pristojne državne inštitucije in avtorje osnutka NEPN. Predstavnike konzorcija, ki pripravlja osnutek okoljskega poročila NEPN, so pozvali, da »na podlagi sodobnih znanstvenih in strokovnih spoznanj (?) o celovitih lastnostih jedrskega gorivnega cikla« zapišejo v NEPN »vlogo jedrske energije kot pomembnega stebra trajnostne slovenske (elektro)energetike«. V DJS so zapisali, da »Osnutek NEPN pomeni odmik od trajnostnega razvoja energetike«. V ZEG-u pa mislimo, da je ta osnutek dobra osnova za kvaliteten NEPN.

Po poročanju časnika Finance »Jedrski strokovnjaki: Slovenija na nemški poti povečanja toplogrednih plinov« dne 12.12.2019, nadaljujejo slovenski jedrski strokovnjaki, včlanjeni v Društvo jedrskih strokovnjakov DJS, propagando za jedrsko energijo z nenavadnimi argumenti. Ko jim očitno zmanjka strokovnih argumentov (stališče Društva jedrskih strokovnjakov o pomenu NEK 2 za NEPN je bilo v javni razpravi že zavrnjeno), začnejo navajati neresnice, kar je za strokovno združenje skrajno neprimerno.

Jedrska energija je že leta 1996 dosegla svoj največji obseg proizvodnje električnega toka in danes predstavlja 7,5 odstotka manj dobavljene električne energije kot takrat. Zaton in ekonomsko neučinkovitost jedrske energije je najbolj razvidna v perspektivi cene megavatne ure električne energije glede na današnje stroške novih proizvodnih kapacitet: stroški za gradnjo drugega bloka NEK bi znašali najmanj 112 dolarjev za megavatno uro. Pri fotovoltaičnih panelih bi bili stroški za megavatno uro zgolj 36 dolarjev, pri vetrnicah pa celo samo 29 dolarjev. To izhaja iz letos objavljenega poročila o globalnem stanju jedrske energije Mycla Schneiderja (Der Spiegel 29/2019).

Sicer pa je globalno stanje pri proizvodnji električnega toka v jedrskih elektrarnah na planetu precej neugodno: 80 od 417 aktivnih reaktorjev je starejših od 41 let, ki s tem presegajo predvideno dobo njihovega obratovanja, kakršno so jo njihovi proizvajalci upoštevali pri izdelavi. Nadaljnjih 129 jedrskih reaktorjev je po podatkih te študije starih najmanj 31 let. Sedaj je v gradnji (večinoma v Aziji) samo 46 reaktorjev, 27 gradenj se otepa znatnih zamud pri dokončanju (np. Finska) .

Poleg tega so novi reaktorji lahko rentabilni samo, če si njihovi graditelji zagotovijo državne subvencije. To bi glede na dolgoročno proračunsko politiko Slovenije in na z ustavo določene omejitve proračunskega financiranja bilo za NEK2 nemogoče.

JE v svetu in napovedi

• Tehnologija JE zelo počasi napreduje (Kompaktni reaktorji, jedrske toplarne, novo gorivo – vse je v zastoju).

• Cene se dvigajo.

• Ravnanje (deloma odlaganje in skladiščenje) VRAO ni rešeno.

• Zavarovanja za jedrske nesreče ni.

• Slovenija škode ob večji nezgodi ne more sama finančno pokriti, niti nesreče sanirati.

• Tehnologija in gorivo sta iz uvoza, zato se energetska neodvisnost ne povečuje

V informacijo: *Stroški za sanacijo nesreče v Fukušimi so dosedaj presegli 5 milijard € in bodo stali po ocenah med 91,3 in 182,6 milijard € ter bodo trajali 40 let ($15 miljard za sanacijo in $60 miljard odškodnine za prebivalstvo po Forbes-u, 2017) Vprašanje je: ali Slovenija nujno potrebuje tako tehnologijo ?

*Nuclear Energy Policy after the Fukushima Nuclear Accident: An Analysis of “Polarized Debate” in Japan, By Tatsujiro Suzukin Submitted: September 25th 2018Reviewed: December 10th 2018Published: February 6th 2019, DOI: 10.5772/intechopen.83435 Home > Books > Energy Policy [Working Title]

Strokovna skupina Zveze ekoloških gibanj Slovenije-ZEG za jedrsko varnost je analizirala Stališča in predloge DJS do osnutka NEPN in podaja oceno do le-teh :

1. DJS navaja, da bi morali, glede na sodobna znanstvena in strokovna spoznanja o celovitih lastnostih jedrskega gorivnega cikla, v NEPN priznati »vlogo jedrske energije kot pomembnega stebra trajnostne slovenske (elektro)energetike«.

Stališče, da je jedrska energija trajnostna, je vsaj sporno, če že ne povsem napačno.

2. Citat »Osnutek NEPN pomeni odmik od trajnostnega razvoja energetike,« so zapisali jedrski strokovnjaki. Predlagani ukrepi »celo degradirajo ključne stebre trajnostne energetike, saj uvajajo zemeljski plin kot nadomestilo za trajnostno in dolgoročno rabo jedrske energije,s katero imamo v Sloveniji odlične izkušnje«. Ta trditev je demagogija. NEPN na strani 195 jasno zapiše: »Zaradi izteka življenjske dobe NEK ter dodatno za pokrivanje razlike med potrebno in dejansko proizvodnjo se predvideva izgradnja termoelektrarn na plin, in sicer so predvidene plinsko parne enote v kombinaciji s sistemi za zajem in shranjevanje ogljika (CCS). Uvoz je predpostavljen na sedanji ravni.«

Kako zapisati, da bi tudi jedrski strokovnjaki razumeli, da nadomeščanje NEK s termoelektrarnami na plin dejansko pomeni zmanjšanje emisij TGP in ne povečanje? V NEPN so jasno zapisani ukrepi:

uvoz zemeljskega plina na sedanji ravni;

sistemi za zajem in shranjevanje ogljika (CCS) ter

PPE – sintetični naravni plin (SNP).

To znižuje rabo energije (soproizvodnja) ter znižuje emisije CO2 (CCS in SNP) in ni odmik od trajnostnega razvoja energetike.

3. Napoved DJS, da bodo v NEPN predlagani ukrepi podražili električno energijo in povečevali uvozno odvisnost, je hipotetična. Lastna cena električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško je poslovna skrivnost, po poročilih iz medijev pa naj bi v letu 2013 presegla 38 evrov. Tako visoka lastna cena je celo ogrozila pravočasno dokončanje nujnih varnostnih ukrepov, ki še danes niso v celoti izvedeni. Po nedavnih navedbah poslovnega direktorja Gen energija naj bi bila cena elektrike iz NEK2 višja od sedanje cene iz NEK.

Trditve, da bo prihodnja cena elektrike iz jedrske elektrarne občutno pod tržno ceno, je brez osnov. Še več, sedanje slovenske in evropske cene energije kažejo, da je cena elektrike iz obnovljivih virov nižja od cene elektrike iz jedrske energije. Z upoštevanjem cenovnih trendov (cena elektrike iz OVE se zmanjšuje zaradi novih tehnologij, cena elektrike iz JE pa se zvišuje zaradi zahtevnejših varnostnih ukrepov) ni upanja, da bi bila elektrika iz jedrske energije cenejša od tržne cene.

Elektrika iz JE ni konkurenčna elektriki iz OVE, niti po ceni niti po uvozni odvisnosti.

4. Trditev DJS, da v Sloveniji razpolagamo s kadrovsko, družbeno, regulatorno, tehnično in industrijsko infrastrukturo za učinkovito, zanesljivo in sodobno rabo jedrske energije, je netočna. Dokler ne bomo imeli urejenih odlagališč nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter saniranih posledic rudarjenja urana, ne smemo govoriti o industrijski infrastrukturi za učinkovito, zanesljivo in sodobno rabo jedrske energije.

Brez urejenih skladišč in izgradnje NRAO, SRAO in VRAO ni varne jedrske infrastrukture.

5. Zapis v NEPN, str. 195: »Scenarij z obstoječimi ukrepi predpostavlja minimalne dodatne investicije v velike naprave. Predpostavlja dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, drugih investicij v OVE pa ne predpostavlja. Ne predpostavlja izgradnje nove jedrske elektrarne, saj odločitev še ni sprejeta, predpostavlja pa delovanje obstoječe NEK do konca podaljšane življenjske dobe (2043).« je sporen, pa ne zaradi stališča DJS, ki želi osnutek popraviti tako, da prenehanje uporabe jedrske energije ne bo prejudicirano. Sporen je zato, ker podaljšanje obratovanja NEK do leta 2043 ni samoumevno. Tako «tiho« podaljšanje življenjske dobe je bilo izvedeno brez presoje vplivov na okolje in brez čezmejne PVO , torej brez sodelovanja javnosti. Torej je podaljšanje-nelegalno. Zato smo skladno z določili slovenske zakonodaje na ZEG in PIC podali na ARSO zahtevo za izvedbo PVO za podaljšanje življenjske dobe NEK iz leta 2023 na 2043. Presoja mora biti izvedena skladno z ZVO.

Obstaja velika verjetnost, da bo obratovanje NEK po januarju 2023 ustavljeno. Zato je treba pospešiti proizvodnjo elektrike iz OVE in takoj ambiciozno začeti zmanjševati rabo energije.

6. Zavajajoči so zapisi DJS o prednostih proizvodnje električne energije z jedrsko elektrarno.

Res je, da v jedrski elektrarni ni emisij TGP, so pa te emisije (in še mnogo hujše) prisotne pri pridobivanju in predelavi goriva ter pri skladiščenju odpadkov. Posledice rudarjenja urana v Sloveniji še do danes niso odpravljene in bremenijo državni proračun, skladiščenje odpadkov pa ni urejeno.

Opomba, da je jedrska energija bistveno manj odvisna od vremenskih razmer kot drugi nizkoogljični viri, je pavšalna. Geotermalne elektrarne so občutno manj odvisne od vremenskih razmer kot JE, prav tako elektrarne na deponijski plin ali SNP; fotovoltaične, vetrne in vodne elektrarne so odvisne od vremenskih razmer, vendar je odvisnost možno dolgoročno napovedati in upoštevati v proizvodnji. Tudi JE so odvisne od vremenskih razmer, NEK je že ustavil proizvodnjo zaradi neugodnih hidroloških razmer, podobno se dogaja vsem JE v svetu.

Trditev, da jedrska energija le malo vpliva na rabo vode in zaseda le malo prostora, je zavajajoča. Akumulacijski bazeni na Savi imajo primarno vlogo skladiščenja hladilne vode za delovanje NEK, zato je treba vpliv NEK na rabo zemljišč in na biološko raznovrstnost gledati širše.

Trditev DJS: »Za proizvodnjo enake količine električne energije potrebuje veliko manjše količine surovin kot katerikoli drug nizkoogljični vir.« je treba obravnavati s stališča jedrskega gorivnega kroga, z upoštevanjem tega je za jedrsko energijo potrebno več surovin kot za elektriko iz OVE.

Na nerešeno skladiščenje VRAO odgovarja DJS teoretično: »Z razvojem in razširitvijo recikliranja in ponovne uporabe izrabljenega jedrskega goriva se bo dodatno izboljšala izraba virov naravnega urana. Za odlaganje ostankov predelave obstajajo mednarodno priznane rešitve. Takšno odlagališče se že gradi na Finskem, kmalu pa mu bosta sledili še odlagališči visoko radioaktivnih odpadkov v Franciji in na Švedskem.« Te metode so še vedno samo hipotetične in ne nudijo trenutnih rešitev.

Kritika nemške energetske politike »V praksi ne dosega razogljičenja, temveč celo povečuje rabo fosilnih goriv« je neosnovana. V Nemčiji intenzivno prehajajo na razogljičenje z OVE in bodo v celoti prenehali uporabljati premog za proizvodnjo elektrike do leta 2038.

V Švici so sprejeli zakon o postopni opustitvi jedrske energije in o spodbudah za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Če DJS predlaga opustitev rabe fosilnih virov goriv in učinkovito razogljičile proizvodnjo energije kot v Švici, naj predlaga zaprtje NEK po letu 2023 in ustavitev investicije NEK 2.

Obstoječi NEPN je treba dopolniti in popraviti, vendar ne po volji DJS. Osnutek NEPN potrebuje celovito revizijo, v kateri mora imeti prednost zmanjšanje rabe energije, ovrednoteni pa naj bodo vsi razpoložljivi trajnostni obnovljivi viri energije (vključno z geotermalno energijo) in upoštevani vsi sektorji, vključno s prometom in industrijo.

Ekološki pozdrav!