A. K., arhiv DL

Nuklearna elektrarna Krško se je na stresnih testih evropskih jedrskih elektrarn odrezala dobro, je včeraj po javni razpravi o poteku teh testov v Bruslju ocenil predsedujoči skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Stresni testi evropskih nukleark, s katerimi se je EU odzvala na jedrsko katastrofo v Fukušimi, so se začeli junija lani in so sedaj praktično končani. Evropska komisija je zahtevala še nekaj dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah, predvsem glede varnosti v primeru strmoglavljenja letal.

V slovenski jedrski elektrarni ne bo nobenih dodatnih preverjanj, poudarja Stritar. Nek se je po njegovi oceni odrezal dobro, njegovi operaterji so se dela lotili zelo skrbno. Že pred koncem lanskega junija so izvedli številne izboljšave, do leta 2016 pa bodo izboljšave res velike, je dejal Stritar.

Med slednjimi je Stritar izpostavil sistem za pripravljenost na nesreče, ki so hujše od tistih, ki so predvidene, na primer na potres, ki je hujši od tistega, ki je razglašen za najhujšega možnega. Za to je treba imeti dodatno opremo, ki zagotavlja dobavo elektrike in vodo za hlajenje.

Nek je po Stritarjevih besedah med drugim že nabavil par dodatnih velikih gasilskih črpalk, sistem za gašenje požara, s katerim lahko v desetih minutah napeljejo cevovod okoli cele elektrarne in črpajo vodo iz Save, in tovornjak za gašenje požara letalskega goriva v primeru strmoglavljenja letala.

Vzporedno s tem pa se je po naključju prav zdaj končal dvig nasipov ob Savi. Ti so sedaj višji za 1,6 metra, tako da Stritarja poplava sploh ne skrbi več. Poleg tega se med remontom, ki poteka, vgrajuje dodaten, že tretji varnostni dizelski generator za primer razpada omrežja, ki bo bistveno zmanjšal verjetnost, da bi šlo kaj narobe.

Do leta 2016 so načrtovane še nekatere izboljšave, na primer popravilo zadrževalnega hrama, tako da bo vzdržal še večje tlake, in nova pomožna komandna soba. To so stvari, ki jih ni mogoče napraviti z danes na jutri, je pojasnil Stritar in zatrdil, da bodo pozorno bdeli nad izvajanjem tega načrta.

Rezultati stresnih testov so sicer po Stritarjevih besedah na splošno pričakovani. Nekateri so se jih lotili bolj, drugi manj zagnano, a že samo dejstvo, da je proces potekal, je po njegovih besedah pomembno, saj je elektrarne spodbudil, da tekmujejo druga z drugo pri izboljšavah. "Lahko smo ponosni na to, kar smo dosegli v Evropi," meni.

Zaradi dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah poročilo Evropske komisije o poteku stresnih testov ne bo predstavljeno na junijskem vrhu EU, temveč šele jeseni. Zakonodajni predlogi komisije za izboljšanje jedrske varnosti pa se lahko pričakujejo konec leta, je pojasnil komisar za energijo Günther Oettinger.

Junija bodo tako voditelji članic unije dobili na mizo le poročilo skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (Ensreg), ki ji predseduje Stritar. Ta sicer bistvenih sprememb po dodatnih preverjanjih ne pričakuje. Tudi včerajšnja javna razprava po njegovih besedah ni prinesla nič novega, temveč je šlo le za obveščanje raznih interesnih skupin.

Stresni testi so bili opravljeni v vseh 14 članicah EU, ki imajo skupaj 143 nukleark, ter v Švici in Ukrajini. Zanje se je EU odločila po jedrski nesreči v Fukušimi marca lani, da bi izboljšala jedrsko varnost in preprečila, da bi se podobna nesreča kdaj zgodila v Evropi.

Testirala se je varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.

Arhiv Dolenjskega lista