Arhiv Dolenjskega lista

Krški občinski svet je sinoči na svoji tretji seji odločno enoglasno zavrnil idejo o skupnem odlagališču nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov, v katerem bi skladiščili tudi odpadke, ki so nastali na Hrvaškem. O tem so namreč razmišljali v koordinacijskem odboru Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.

Arhiv Dolenjskega lista

Zakaj in kako se je predlog, da bi v sklopu skupnega reševanja problema odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v predvidenem odlagališču v Vrbini odlagali tudi odpadke, ki so nastali na Hrvaškem, znašel med štirimi načeli oziroma izhodišči za pogajanja, je pojasnil direktor Uprave za jedrsko varnost  Andrej Stritar: "Od leta 2004 na tem področju praktično ni bilo komunikacije med državama, zato ni bilo narejenega skoraj nič. Ko smo se leta 2009 odločili, za lokacijo odlagališča v Vrbini, so Hrvati predlog zavrnili. Novembra 2017 je bil ustanovljen koordinacijski odbor, ki ga je Meddržavna komisija zadolžila, da najde rešitev. Slovenska stran vztraja pri Vrbini, saj bi, če bi začeli iskati novo rešitev, stran vrgli dvajset let dela. Hrvaški problem je v tem, da v primeru skupnega odlagališča za odpadke iz jedrske elektrarne Krško v Vrbini še vedno nimajo rešenega vprašanja odlaganja odpadkov, ki nastanejo na Hrvaškem. Gre za nekaj deset kubičnih metrov medicinskih in podobnih odpadkov. Če bi lahko tudi te odpadke odložili v Vrbini, bi bil njihov problem rešen. Pri približno 20.000 m³ odpadkov iz jedrske elektrarne bi bilo dodatnih nekaj deset m³ zanemarljiva količina, ki nikakor ne bi vplivala na varnost in na nič drugega. Tehnično taka rešitev ni problematična. Skupno odlagališče bi bilo tudi z ekonomskega vidika dobra rešitev. Če bi gradili odlagališče samo za svoj delež odpadkov, bi to stalo približno 200 milijonov evrov več, skupno odlagališče pa le kakšnih 20 milijonov več."

"Je pa tu poleg vseh ostalih vidikov še vidik čustev, ki so pri radioaktivnih stvareh enormna in so v tej fazi velik problem. Čustva lahko hitro prevladajo nad tehničnimi podatki, ekonomijo in zdravo pametjo. Četrti problem pa je politika. Očitno smo bili premalo previdni in so v javnost prišli podatki, ki jih je politika zagrabila in vse skupaj ustavila. Ni možnosti, da bi karkoli storili brez vašega konsenza," se je na svetnike obrnil Stritar in dodal: "Štiri načela so le podlaga za nadaljnje dogovore. Vašim sklepom ne morem nasprotovati, lahko pa apeliram, da razmislite, da se daste podučiti, da vprašate stroko. Mednarodne konvencije nič ne govorijo o tem, da se države med sabo ne morejo dogovoriti. Če se ne dogovorimo, sem pesimist. Oni v tem primeru do leta 2025 svojega deleža ne bodo imeli kam odpeljati, saj do tedaj ne bodo uredili svojega odlagališča, mi pa ne smemo dovoliti izvoza odpadkov v državo, ki ni sposobna zanje poskrbeti. Hrvati naj bi sicer imeli izbrano neko lokacijo za odlagališče na meji z Bosno in Hercegovino, v Čerkezovcu, ki je na hrvaški strani sredi gozdov, na drugi strani meje pa je v neposredni bližini mesto s 30.000 prebivalci. Če to ne bo urejeno, bo morala jedrska elektrarna za odpadke poskrbeti na svojem območju, če bo njeno skladišče polno, pa jo bomo morali ustaviti."

Po sorazmerno kratki razpravi, v kateri je Franc Bogovič pripomnil, da hrvaška stran ni zainteresirana za hitro reševanja problema, saj elektriko dobivajo, odpadki pa so na našem in ne na njihovem dvorišču, državna politika pa se s problemom ne ukvarja, saj jedrski odpadki ne prinašajo političnih točk, ter dodal: "Dokler bomo tako neodločni, se bodo na hrvaški strani še naprej delali norca iz nas. Zakaj, če imamo z njimi slabe izkušnje, rinemo v še en skupen projekt?"

Potem ko je Aleš Zajc predlagal, da svet zavrne vsa štiri načela in ne le predvidenih dveh, Matjaž Gomilšek pa izjavil, da krajani Vrbine in Starega Grada ne bodo dovolili, da bi v odlagališče sprejeli en sam kilogram odpadkov s Hrvaške, kaj šele nekaj deset m3, je občinski svet sklep z Zajčevim amandmajem sprejel enoglasno odločitev o negativnem stališču Občine Krško glede vseh štirih načel skupnega odlaganja NSRAO.