Arhiv Lokalno.si

Odprava Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, ki je letošnjega januarja raziskovala podzemni svet severne Nove Zelandije, je včeraj zvečer v gostilni Žolnir javnosti in kolegom iz drugih jamarskih klubov prikazala foto posnetke in opisala tamkajšnje izkušnje.

Pokrajina okrog kraja Waitomo, kjer so se nastanili v koči tamkajšnjih jamarjev, je vsa ''luknjasta''. Tako je kraj dobil tudi ime, saj po maorsko '''wai'' pomeni vhod, ''tomo'' pa jamo. A njihove jame se po lepoti ne morejo kosati z našimi, je povedal predsednik kluba Andrej Unetič. 

Najdlje so raziskovali jamo Cloaka Maxima in tudi v tem primeru drži ''nomen est omen'' ali ime pove vse. Voda v podzemnem svetu intenzivno živinorejsko usmerjene Nove Zelandije je umazana, je kloaka nadzemnih pašnikov. Jame so blatne, po vodi plavajo jegulje, s sten pa visijo svetleči črvi, ki z dolgimi resicami lovijo plen. Obširno foto reportažo si sicer lahko ogledate na spletni strani kostanjeviških jamarjev.

Kljub različnosti podzemnega sveta pa so si jamarji povsod po svetu podobni, pravi Unetič. Prostovoljci in zanesenjaki. In Waitomo je turistično mesto, ki ponuja več od raziskovanja jam, zato so doživetja nepozabna.

13-članska odprava iz Kostanjevice je imela pri svojem podvigu status slovenske odprave, ker jame Nove Zelandije pred njimi ni obiskal nihče iz Slovenije.  Z odpravo so jamarji svojevrstno obeležili 40 let delovanja kluba. V jubilejnem letu bodo zopet posvetili več promocijske pozornosti svoji Kostanjeviški jami. Akcija predstavljanja jame pred desetimi leti je imela za posledico povečan obisk izletnikov, kasneje pa se je interes zanjo zopet zmanjšal, ugotavlja skrbnik jame Brane Čuk, ki je bil pred Unetičem kar 19 let na čelu kluba.  Prizadevali si bodo, da jamo s svojo legendo o čudežni vodi znova pritegne več obiskovalcev.