Vanesa Jaušovec

Na vestnik.si smo že poročali, da se je na zadnji seji ljutomerskega občinskega sveta znova govorilo o boju tamkajšnjega zdravstvenega doma za ohranitev službe nujne medicinske pomoči (NMP). Razlog za to je bila vladna odločitev glede ustanovitve Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč (JZRSNMP), s katerim naj bi poenotili izvajanje nujne medicinske pomoči po celotni državi in zagotovili enake pogoje dostopnosti, kakovosti in odzivnosti za vse prebivalce. V Ljutomeru so do državnih namer še posebej zadržani.

· Novice

V Ljutomeru boj za dežurno službo še ni končan

Brez jasnih zagotovil

Direktor Zdravstvenega doma Ljutomer Boštjan Pihlar opozarja, da kljub obljubam ministrstva o nemotenem prehodu in ohranitvi obstoječih struktur podrobnosti še niso znane. »Zatrjujejo, da se za nas ne bo nič spremenilo, sami pa se bojimo, da bi lahko kakršna koli reorganizacija, četudi postopna, oslabila lokalno prisotnost ekipe nujne medicinske pomoči,« pravi Pihlar.

Vanesa Jaušovec

Trenutno imajo v Ljutomeru dve ekipi podnevi in eno ponoči, kar zagotavlja 24-urno pokritost območja s približno 20.000 prebivalci, občasno pa posredujejo tudi na območju Gornje Radgone, Ormoža in Lendave. »Za izvajanje NMP imamo zaposlenih 15 ljudi, dodatno pa pet za nenujne in sanitetne prevoze. Sistem pri nas dobro deluje, zato nas skrbi, da bi centralizacija pomenila poseg v stabilno in učinkovito organizirano okolje,« dodaja direktor. 

Po doslej znanih informacijah naj bi novi zavod deloval po načelu »centralno vodeno, lokalno usmerjeno«, kar pomeni, da bi se v okviru JZRSNMP ustanovili regijski centri, h katerim bi spadale posamezne ekipe nujne medicinske pomoči. Vse zaposlene ekipe NMP naj bi se prezaposlile v nov zavod, prav tako bi se tja prenesla osnovna sredstva in vozila. »V vsakem primeru ZD po tem ne bi imel več ne organizacijskih pristojnosti ne finančnih obveznosti do te službe,« pojasnjuje Pihlar. Pristojni za zdaj trdijo, da bi dežurne službe ostale, kot so, zato ni pričakovati zmanjšane dostopnosti zdravnika. »Vsaj dokler bodo ti ostajali na dežurnih mestih v lokalnem okolju. Ali bodo in kdaj z novim zavodom posegli tudi na področje dežurnih služb, pa odgovora še ni.«

Vanesa Jaušovec

Je v ozadju sprememb zares stroka?

Damjan Bogdan, dolgoletni občinski svetnik, ki je prav tako tesno vpet v problematiko, pravi, da je zaskrbljen nad smerjo, v katero gredo načrti odločevalcev v Ljubljani. Pri tem spominja, da smo bili nedavno priča poskusu »uravnilovke« pri reorganizaciji službe nujne medicinske pomoči v državi, kar je bilo v javnosti z razlogom zelo slabo sprejeto, zdaj pa isti akterji prihajajo z novim konceptom.

»Če bi bil ta načrt uresničen, bi to pomenilo popoln odvzem vpliva lokalnim skupnostim pri organizaciji in izvajanju nujne medicinske pomoči. Prepričan sem, da bi to za prebivalce manjših krajev dolgoročno pomenilo poslabšanje dostopnosti in kakovosti nujne zdravstvene oskrbe,« meni Bogdan, ki poudarja, da je trenutni sistem, v katerem je NMP del zdravstvenih domov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti, jamstvo, da tudi prebivalci podeželja niso zapostavljeni in da imajo enak dostop do pomoči kot tisti v večjih mestih.

Vanesa Jaušovec

Kot dodaja, sam podpira izboljšave v smeri zagotavljanja enake kakovosti in strokovnega izvajanja NMP po vsej državi, ne more pa se strinjati z rešitvami v smeri centralizacije. Meni, da v ozadju sprememb ni stroka, »temveč denar, prestiž posameznikov in dolgoročno verjetno tudi prevzem nenujnih reševalnih prevozov, kar bi čez čas vodilo celo v postopno popolno privatizacijo tega dela sistema«. Po neuradnih informacijah naj bi bil JZRSNMP ustanovljen do konca leta 2025, prve pod enotno okrilje pa bi prešle dispečerske službe zdravstva, nato NMP Ljubljana in Celje, helikopterska NMP, šele nato preostale mobilne enote po državi.

Celoten prenos bi se lahko izvajal dve leti. Ministrstvo ob tem zagotavlja, da dežurne službe in satelitski urgentni centri (SUC) ostajajo v domeni primarnega zdravstva, torej lokalnih zdravstvenih domov, a kot opozarjajo v Ljutomeru, trdnega jamstva za ohranitev obstoječega sistema ni.

Brez protetične dejavnosti?

Direktor ljutomerskega zdravstvenega doma Boštjan Pihlar opozarja, da se težave ne končujejo pri reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Po njegovih besedah je številne konkretne težave prinesla novela zakona o zdravstveni dejavnosti, zlasti na področju zobozdravstva. »Zdravstveni domovi, ki smo zobozdravstveno tehniko za izdelavo protetičnih nadomestkov najemali zunaj, tega več ne smemo početi. Ker pa svojega kadra nimamo – in takih je večina ZD v Sloveniji – to pomeni prenehanje delovanja zobozdravstvene protetične dejavnosti,« opozarja. Dodaja, da bi sicer lahko sodelovali z drugimi javnimi zavodi, a bi bil to korak nazaj, saj »naši zobozdravniki v svoji hiši več ne bi imeli zobotehnikov, ki jih pri svojem delu nujno potrebujejo«.

Vanesa Jaušovec

Po njegovem bo to neizogibno privedlo do daljših čakalnih dob in znižanja kakovosti storitev. Zakon po njegovih besedah posega tudi v kadrovsko organizacijo zdravstvenih domov. »Zahteve za strokovne vodje, direktorje, člane svetov zavodov in vodje enot so nesorazmerne in diskriminatorne. Zakon s tem posega celo v dobro delujoče zavode, kot je naš,« pravi Pihlar. V praksi to pomeni, da trenutno v ZD Ljutomer »niti en zdravnik ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko zasedel mesto strokovnega vodje«.

· Politika

V Ljutomeru tehtali med dvema možnostma, krajšo potegnila cezanjevska šola

Dodatno negotovost po njegovih besedah povzroča omejitev sodelovanja s koncesionarji. »Do zdaj so k nam prihajali delat tudi zdravniki iz vrst koncesionarjev, ki so pomagali pri izvajanju specialističnih ambulant. Kako bo s tem po novem, ne vemo, saj se mnogi ne bodo odločili za delo po podjemni pogodbi, ki je zdaj edina dovoljena oblika sodelovanja,« še opozarja Pihlar.

Vanesa Jaušovec