Foto in video: Zapuščena vrtina sredi njive v Rakičanu bruha vročo vodo
Pred dvema desetletjema je bila vrtina sanirana in likvidirana, tekočina, ki izteka, pa že povzroča škodo v dobršnem delu 23-hektarskega zemljišča.
Sredi rakičanskih njiv mimoidoči že nekaj mesecev opazujejo, kako na eni na površje vre voda in se širi smrad.
Voda je v tem času zalila že dobršen del njive, mi pa smo preverili, kaj natančno se dogaja.
Kot smo izvedeli, voda bruha iz opuščene vrtine, ki je tam že od 80. let prejšnjega stoletja. Med raziskovanjem zgodovine te vrtine smo ugotovili, da je med 26. novembrom in 26. decembrom 1986 podjetje Naftaplin Zagreb po naročilu Nafte Lendava opravljalo vrtanje na vrtini RAK-1/86 v Rakičanu, ki je imela takrat status naftne vrtine. Rotacijsko vrtanje na globini do 1284 metrov je bilo namenjeno raziskavam geoenergetskih surovin. Kot je zapisano v končnem poročilu Bušotina Rakičan-1, ki ga je pripravila skupina avtorjev JNA Naftaplin Zagreb leta 1987, vrtani sedimenti v vrtini takrat niso vsebovali nafte in plina.
Od 0 do 28 metrov globine je bil le prod, od 28 do 175 metrov globine sta se menjavala glina in pesek, od 175 do 850 metrov so bili poleg gline in peska še vložki premoga, od 850 do 880 metrov sta se menjavala laporasta glina in slabo vezani peščenjak, od 880 do 1158 metrov globine glinasti in peščeni lapor, mestoma še slabo vezani peščenjak, od 1158 do 1284 metrov globine pa je bila metamorfna podlaga, sestavljena iz gnajsa in amfibolita.
Omenjena vrtina, nad katero je danes nekaj več kot 23 hektarjev veliko zemljišče v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (sklad), ki ga ima na podlagi pogodbe s skladom v zakupu družba Panvita Kmetijstvo, je bila leta 2002 na podlagi 107. člena zakona o rudarstvu dokončno sanirana in likvidirana, takrat se je njen status tudi spremenil v geotermalno vrtino, po sanaciji pa vrtina ni bila predana v uporabo drugim uporabnikom, zato nima nosilca rudarske pravice.
Voda začela vreti spomladi, odgovorni še brez odgovorov
Pred nekaj meseci je na vrtini prišlo do izrednega dogodka, iz nje je začela izhajati večja količina plinov in vroče vode, ki se že razliva po dobršnem delu zemljišča. Kot je povedal Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo, je voda na površje začela vreti letos spomladi, zato so takoj, ko so opazili iztekanje, o tem obvestili lastnika zemljišč.
Ker nas je zanimalo, kdo bo sedaj saniral vrtino in na kakšen način ter kako bo voda, ki izteka, vplivala na okolico, podtalnico in bližnje vodno zajetje, smo se obrnili na sklad, ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter inšpektorat, ki deluje pod njihovim okriljem.
»Sklad ni pristojen za ugotavljanje, kakšen bo vpliv iztekanja geotermalne vode na okolje, je pa pristojne službe o tem obvestil. Način sanacije in odgovornost zanjo bosta prav tako razvidna iz odgovorov pristojnih služb, ko jih bomo prejeli,« so nam odgovorili iz sklada, na MNVP pa so nam odgovorili, da bomo odgovore, za katere smo zaprosili, prejeli šele v začetku naslednjega tedna. Sklad je o dogodku na vrtini prav tako obvestil omenjeno inšpekcijo in ministrstvo, pa Upravo za zaščito in reševanje, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Geološki zavod Slovenije, Direkcijo Republike Slovenije za vode ter stečajno upraviteljico družbe Geoenergo, družbo Petrol GEO.
Vzrok še neznan
O iztekanju geotermalne vode je lastnik zemljišč v začetku avgusta obvestil tudi Mestno občino Murska Sobota, na območju katere so zemljišča. Iz sklada pa so nam odgovorili še, da je nekatere ukrepe izvedel že zakupnik zemljišča takoj po opaženem iztekanju. »Priprave na sanacijo so prav tako v teku že od zaznanega začetka iztekanja,« so še dodali.
Da so deloma skušali zajeziti iztekanje vode na kmetijskem zemljišču z izkopom manjšega jarka, ki so ga speljali v melioracijski jarek, nam je potrdil tudi Virag. Želeli so namreč ustaviti iztekanje vode po večjem območju, saj jim ta že povzroča škodo. V enem delu zemljišča namreč niso mogli požeti pšenice, ki jo imajo tam posejano. »Želimo, da se vrtina čim prej sanira. Naša začasna sanacija z vidika trajnosti ni ustrezna, to je treba opraviti tako, da bo dolgoročno vzdržno. Treba bo tudi ugotoviti, zakaj je prišlo do iztekanja vode,« je še povedal Branko Virag.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
