Tuji študenti pri nas spoznavali trajnostne prakse. Po čem se razlikujemo?
V Murski Soboti je Višja strokovna šola gostila dvanajst študentov iz Češke in Romunije. Ugotovili so več podobnosti kot razlik med regijami.
Na Višji strokovni šoli Murska Sobota so septembra gostili študente iz Romunije in Češke, saj so v okviru programa Erasmus+ izvedli poletno šolo na temo trajnostnega razvoja. Poletne šole se je po besedah koordinatorice Erne Vöröš udeležilo po šest študentov iz omenjenih gostujočih držav in tri njihove študentke. Zanje so pripravili pester program, ki je zajemal tako predavanja, delavnice kot aktivnosti na terenu. Zadnje je organizirala predavateljica Natalija Klemenčič.
Za uvod v poletno šolo so prisluhnili predavanju o trajnostnem razvoju v regiji in se preizkusili v šivanju, kar sta izvedli Anja Tratnjek in Nana Irgolič iz Razvojnega centra Murska Sobota. Zatem so gostili Karolino Borovšak in Sarah Vidmar Ravbar iz Tehnološkega parka Murska Sobota, ki sta predstavili krožno gospodarstvo in tehnološki park kot platformo za pomoč podjetnikom. Prvi popoldan je minil v ogledu Vinariuma v Lendavi ter se sklenil v Gaberju, kjer so udeleženci poletne šole pripravljali perece in bograč.
V torek je sledil vodeni ogled oljarne Kocbek s pokušnjo izdelkov, zatem pa so se študenti ustavili v Centru DUO v Veržeju, kjer so zanje pripravili lončarsko delavnico. Po kosilu so domači študenti na šoli predstavili trajnostni razvoj v Pomurju, sledila je predstavitev Nature 2000 in pomena trajnosti, predaval je Branko Bakan, biolog in raziskovalec narave na Inštitutu Logarica.
V sredo so udeleženci v zadrugi Pomelaj v Mali Polani ustvarjali izdelke iz koruznega ličja in kreppapirja, sledil je vodeni ogled Bukovniškega jezera. Popoldne so udeleženci poletne šole obiskali podjetje Ocean Orchids v Dobrovniku, kjer so jim predstavili proizvodnjo ter tropski vrt.
Četrtek je bil namenjen predstavitvam trajnostnega razvoja in turizma v regijah gostujočih študentov. Študenti Univerze Sapienta so predstavili trajnostni razvoj v kraju Miercurea Ciuc, ki leži v deželi Szekely, pretežno madžarsko govorečem območju v vzhodni Transilvaniji, študenti Vyšši odborne škole pa so predstavili trajnostni turizem v regiji Časlav in okolici. Na kratko so si ogledali tudi Expano, popoldan pa so preživeli v Gornji Radgoni, kjer so si pod vodstvom ogledali muzej Špital, zatem pa še vinsko klet Doma penine oz. Radgonskih goric. Večer so sklenili s tipično lokalno večerjo v RG Bistroju.
Zadnji dan so prisluhnili še dvema predavanjema. Tomaž Koltai iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci je predstavil trajnostni razvoj na Goričkem, Martina Vida, biologinja in projektna sodelavka pri Inštitutu Lutra za ohranjanje naravne dediščine, pa pomen bobrov in njihove ekološke storitve. Poletno šolo so sklenili z druženjem in podelitvijo potrdil o udeležbi.
Kot je strnila Erna Vöröš, so študenti na poletni šoli spoznavali podobnosti in razlike v trajnostnem razvoju regij, od koder prihajajo, in Pomurja. Vse regije so bolj obrobne in tudi kmetijske, pri čemer so našli precej več podobnosti kot razlik, tudi zaradi skupne zgodovine v Avstro-Ogrski.
Kot zanimivost je omenila ugotovitev tujih študentov, da v pomurski regiji v primerjavi z omenjenima romunsko in češko najdemo veliko več sončnih elektrarn, saj naša država spodbuja tovrstne investicije s subvencijami. Zanimiva pa je tudi ugotovitev, da na Češkem denimo prav tako gojijo buče kot v Pomurju, vendar semena ne uporabljajo za pridelavo bučnega olja, temveč je ta kultura namenjena bolj za hrano živalim.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
