Jure Kljajić

Na področju upravljanja in urejanja slovenskih vodotokov se obetajo korenite spremembe. Trenutno obvezno gospodarsko javno službo za vsako izmed osmih območij izvajajo koncesionarji, izbrani na javnem razpisu. Koncesije, ki se iztečejo junija prihodnje leto, so bile podeljene leta 2019 petim večinsko zasebnim podjetjem: Hidrotehniku, VGP Novo mesto, Nivoju Eko, VGP Ptuj in VGP Pomgrad. Direkcija RS za vode pripravlja letne programe in zagotavlja sredstva, koncesionarji pa na terenu čistijo struge, utrjujejo brežine, gradijo objekte in izvajajo interventna dela. Po izteku koncesij bi vlada sistem postavila na glavo.

Ustanovne aktivnosti potekajo

Do preobrata prihaja dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so razgalile številne pomanjkljivosti obstoječega sistema. Od razpršenih pristojnosti in zastarelih organizacijskih modelov do vprašljivega nadzora nad izvajanjem del. Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da trenutna ureditev ni več primerna za obseg nalog, ki jih zahtevajo povečane investicije in sanacije po poplavah.

»To izkazujejo tudi revizijska poročila ter pravne in ekonomske analize, ki opozarjajo na nezadostno izvajanje nadzora in neustrezno razmejitev funkcij posameznih deležnikov,« pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so od vlade prejeli nalogo za »širše institucionalno preoblikovanje upravljanja voda, v okviru katerega so predvidene tudi pripravljalne aktivnosti za ustanovitev nove družbe, ki bi delovala na področju vzdrževanja vodotokov, urejanja hudournikov in plazov«.

Jure Kljajić

Slovenski državni holding je medtem prav tako že dopolnil letni načrt upravljanja naložb, tako da je v njem predvidena izvedba pripravljalnih aktivnosti za ustanovitev nove državne družbe za vode, in ga posredoval vladi v potrditev.

Denar v jedru sprememb

Eden od ključnih razlogov za reformo je prav gotovo finančne narave. Vlada se je po zadnji seji pohvalila, da je sredstva za redno vzdrževanje vodotokov po državi povečala za več kot desetkrat. Lani je bilo za ta namen zagotovljenih skoraj 46 milijonov evrov, letos še milijon več. Poleg rednih vzdrževalnih del so koncesionarji izvajali tudi obsežne interventne ukrepe po poplavah leta 2023, tako pa so njihovi prihodki eksplodirali.

Če pogledamo zgolj pomurskega koncesionarja, VGP Pomgrad, so številke zgovorne. Podjetje je v 60-odstotni lasti matičnega Pomgrada in v 25-odstotni lasti države. Lani so ustvarili 9,3 milijona evrov prihodkov, kar pomeni skoraj 50-odstotno rast v enem letu. Večino prihodkov, skoraj osem milijonov evrov, so ustvarili s koncesnino na podlagi letne pogodbe z državo. Družba zaposluje več kot 20 oseb, na vrhuncu minulega leta pa so zaradi interventnih del imeli aktivnih 27 delovišč na obeh bregovih reke Mure. Njihova velika prednost je povezanost s skupino Pomgrad, kar jim omogoča dostop do mehanizacije in dodatnega kadra po potrebi.

Nataša Juhnov

Po vzoru Darsa in SiDG

Nova državna družba, ki naj bi se imenovala Slovenske vode, naj bi bila organizirana po vzoru Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Slovenskih državnih gozdov (SiDG). Približno petino del naj bi opravili z lastnimi zmogljivostmi, preostalo pa bi oddali zunanjim izvajalcem. Ker družba na začetku ne bo imela veliko lastne mehanizacije in kadrov, bo morala v prehodnem obdobju intenzivno sodelovati z zasebnimi podjetji. Torej prav z dosedanjimi koncesionarji.

Postavlja se vprašanje, kako bo državna družba zagotovila večjo učinkovitost in nižje stroške, če bo večino del primorana oddajati zunanjim izvajalcem. S koncesijami je bil sistem vsaj predvidljiv.

Jure Kljajić

Andrej Biro, direktor VGP Pomgrad, opozarja, da področja ni mogoče neposredno primerjati z upravljanjem gozdov ali avtocest, saj tako SiDG kot DARS ustvarjata izvirne prihodke s prodajo lesa oziroma cestnin in vinjet. Zelo ambiciozen je tudi cilj, da bi nova družba zaposlila približno 500 ljudi, ki bi jih seveda morala pridobiti iz bazena dosedanjih koncesionarjev. Ti svojih zaposlenih ne bodo preprosto izpustili iz rok.

Za podjetja, kot je VGP Pomgrad, bo sprememba pomenila veliko poslovno negotovost. Koncesija trenutno prinaša glavnino njihovih prihodkov. »Preživetje podjetja me ne skrbi, skrbi pa me potencialna degradacija še zadnjega dela v sistemu upravljanja z vodami, ki dejansko funkcionira,« pravi Biro. Po njegovih besedah se bodo na spremembe prilagodili, podobno kot so se pred leti v VGP Kranj po izgubi koncesije. »Težava ni v koncesionarjih, ampak v direkciji za vode. Po več desetletjih životarjenja je zdaj problematičen dobiček v zadnjih dveh letih,« še pravi direktor VGP Pomgrad. S predlagano spremembo bi tako tisti, ki so danes pristojni za nedelujoč birokratski aparat, kar se je nazorno izkazalo pri projektu gradnje nasipov ob reki Muri, imeli še glavno besedo na terenu.

Nataša Juhnov

Če bo reforma kljub številnim pomislekom izpeljana v tej smeri, bo šlo za enega pomembnejših institucionalnih premikov v naslednjih letih. Gre za področje, kjer se vsako leto porabi več deset milijonov evrov javnega denarja, in za področje, ki ima neposreden vpliv na varnost državljanov.