Projekt Life IP Restart

Minulo sredo je v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) potekalo uvodno srečanje deležnikov projekta LIFE IP Restart. Gre za evropski projekt, ki traja od leta 2022 do leta 2030, v njem pa sodeluje kar 16 partnerjev. Vrednost projekta znaša 17 milijonov evrov, od tega sredstva Evropske unije predstavljajo 10 milijonov evrov. Kot so navedli projektni partnerji, je po dostopnih podatkih gradbeništvo največji porabnik surovin – letno porabi več kot polovico mineralnih surovin. Hkrati predstavljajo gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov največji masni tok, čeprav bi lahko bili odlično ciljno uporabljeni v kar nekaj panogah. To je eno od dejstev, ki je pripeljalo do uspešne prijave projekta LIFE IP Restart z naslovom "Povečanje predelave odpadkov v koristne izdelke s pripravo okolja za krožno gospodarstvo v Sloveniji na evropski finančni mehanizem LIFE".

Pilotne akcije pretežno na vzhodu države

Uvodoma je udeležence dogodka pozdravila Simona Biro, direktorica Ceropa. Izrazila je zadovoljstvo nad dejstvom, da kot projektni partner gostijo uvodno predstavitev projekta Restart. Pri tem je izpostavila: "Krožno gospodarstvo v povezavi z gradbenimi odpadki predstavlja prehod iz tradicionalnega načina gradnje in ravnanja z materiali v bolj trajnostno in premišljeno upravljanje virov. Gradbeni odpadki danes niso več smatrani kot nekaj odvečnega, temveč kot dragocen vir, ki ima potencial za novo življenje." V okviru projekta posebno pozornost namenjajo šestim pilotnim demonstracijskim akcijam, ki se izvajajo pretežno na vzhodu države.

Vestnik.si

Ena ključnih poteka ravno v Pomurju v sodelovanju Ceropom in je namenjena predelavi komunalnega blata v gradbene kompozite in druge koristne materiale. Druga je namenjena revitalizaciji kamnolomov, tretja razvija rešitve za uporabo oziroma predelavo mulja, ki se kot sediment nabira v jezerih, v uporabne materiale, mogoče za protipoplavne nasipe. Cerop je na tem področju aktiven že vrsto let, pri čemer se je leta 2023 povezal z Zavodom za gradbeništvo, s ciljem pridobiti soglasje za proizvodnjo dodatnih gradbenih kompozitov iz muljev iz čistilnih naprav. Sodelovanje pri tovrstnih vsebinah so nagradili še z lanskim pristopom k projektu LIFE IP RESTART.

Pomurje v prednosti, ker nima težav z odlaganjem blata

Vodja raziskav in razvoja v Ceropu Tanja Bagar je pojasnila, da v Sloveniji prevladuje praksa pošiljanja komunalnega blata v tujino, kjer ga sežgejo, medtem ko Cerop blato predeluje. "Letno sprejmemo okoli 8000 ton komunalnega blata, ki ga s pepelom predelamo v gradbeni kompozit Ceropit. Ta ima dobre vodoodporne lastnosti in se uporablja za prekrivanje odlagališč," je povedala. Cerop ima vizijo za nadaljnji razvoj krožnih praks, zlasti za manj onesnaženo blato iz manjših čistilnih naprav. "Blato vsebuje veliko organske snovi, dušika in fosforja - kritičnih surovin, ki bi jih lahko po ustrezni obdelavi vrnili v tla kot gnojilo," je dodala Bagar. Mikrobi v blatu imajo sposobnost razgradnje onesnaževalcev ter pretvorbe hranil v rastlinam dostopne oblike, kar po njenih besedah kaže na potencial za uporabo v kmetijstvu. Hkrati si v Ceropu prizadevajo za razvoj novih receptur gradbenih materialov, razširitev uporabe kompostiranja in uporabo inovativnih postopkov, kot je piroliza, ki bi lahko naslovila še druge vrste problematičnih odpadkov, je še dodala Bagar. Po besedah Birove je Pomurje v prednosti pred ostalimi regijami, saj od leta 2015 nima težav z nelegalnim odlaganjem blata. "Imamo okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo gradbenega kompozita, kar nam omogoča, da regionalne tokove blata obvladujemo učinkovito in zakonito," je povedala direktorica Ceropa. 

Projekt Life IP Restart vključuje tudi ukrepe za posodobitev zakonodaje, ozaveščanje javnosti ter spremljanje okoljskih in družbeno-ekonomskih učinkov. Osrednje vodilo projekta, ki poudarja pomen prepoznavanja vrednosti sekundarnih surovin, je odpadek šteje.