TPO prepovedan na nohtih, a dovoljen v zobeh. Kaj pravijo v kozmetičnih salonih?
V kozmetičnih salonih po Sloveniji se te dni širi negotovost. Na policah od začetka septembra ne sme več biti barvnih gel lakov, ki vsebujejo snov TPO. Ta je v kozmetiki postala prepovedana, ostaja pa dovoljena v dentalnih materialih.
TPO je trimetilbenzoildifenilfosfin oksid, kemikalija, ki je zdaj v središču pozornosti evropske zakonodaje. Od 1. septembra 2025 je uporaba TPO v kozmetiki prepovedana. Evropska komisija se je odločila za ukrep zaradi možnih tveganj za zdravje, ta odločitev pa je sprožila mešanico strahu, jeze in negotovosti pri tistih, ki z materiali, ki vsebujejo to snov, ustvarjajo na dnevni ravni. Gre predvsem za materiale, ki jih uporabljajo manikerke za izdelovanje umetnih nohtov, v širši javnosti znanih kot gelirani nohti.
Nova zakonodaja je presenetila tako kozmetičarke kot uporabnice, ki si zdaj zastavljajo številna vprašanja. Bodo novi geli enako kakovostni? Kako se bodo morali saloni prilagoditi? In, najpomembneje, kaj pravijo strokovnjaki o morebitnih tveganjih za zdravje?
O snovi TPO
Trimetilbenzoildifenilfosfin oksid je fotoiniciator – to pomeni, da pomaga pri strjevanju oziroma utrjevanju materialov pod vplivom svetlobe, običajno UV- ali LED-svetlobe. Ta fotoiniciator so v kozmetiki začeli uporabljati okoli leta 2000, takrat ko so se začeli razvijati laki za nohte, utrjeni pod UV-svetlobo. Najdemo ga še v trajnem mejkapu in nekaterih dentalnih materialih. TPO je bil izbran zaradi svoje učinkovitosti pri hitrem strjevanju materialov, kar je omogočilo, da kozmetičarke hitreje naredijo nohte ter da so nohti obstojnejši.
Sprva je bila uporaba TPO omejena na profesionalne salone, saj je bilo potrebno posebno usposabljanje za pravilno uporabo teh izdelkov. S širšo dostopnostjo in priljubljenostjo geliranih nohtov pa se je njegova uporaba razširila tudi med tiste, ki si nohte urejajo doma. To je povečalo izpostavljenost snovi in sprožilo pomisleke glede varnosti.
Najpogostejše reakcije
Dermatologinja Martina Lipič iz UKC Maribor pojasnjuje, da TPO lahko povzroči alergijske reakcije ali draženje kože, še posebej pri osebah, ki so pogosto izpostavljene tem izdelkom – na primer pri manikerkah ali osebah, ki pogosto uporabljajo gel lake. »Poleg tega obstaja skrb, da lahko ob dolgotrajni ali visoki izpostavljenosti vpliva tudi na hormone ali ima druge škodljive učinke na telo, čeprav so ti učinki še predmet raziskav,« dodaja.
Najpogostejša reakcija ob uporabi snovi TPO ali drugih fotoiniciatorjev je kontaktni alergijski dermatitis. Predvsem pri napačni uporabi gel lakov ali poškodovani koži se pojavlja tudi draženje (iritativni dermatitis). Znaki reakcije so rdečica, oteklina, mehurčki in močna srbečica.
»Pri nekaterih ljudeh lahko pride tudi do bolečine ali pekočega občutka. Redkeje se poroča o sistemskih reakcijah, a pri posameznikih z visoko občutljivostjo ni mogoče izključiti hujših alergijskih odzivov,« pravi Lipičeva, ki omenja tudi dolgoročne učinke. To so lahko hormonske motnje in genske spremembe. »Nekatere in vitro študije kažejo na možne mutagene lastnosti, zato se previdnost priporoča predvsem pri dolgotrajni profesionalni izpostavljenosti. Toksikološke ocene še potekajo, vendar je preventivna omejitev izpostavljenosti priporočljiva.«
TPO v dentalni uporabi
TPO pa se med drugim uporablja tudi v materialih v zobozdravstvu. Najdemo ga v svetlobno strjevalnih dentalnih kompozitih, cementih in zalivkah. Uporablja se zaradi svoje učinkovitosti v kombinaciji s svetlobnimi LED-napravami, ki so postale standard v sodobni zobozdravstveni praksi. V dentalni industriji omogoča hitro in homogeno polimerizacijo materiala z ustrezno mehansko trdnostjo.
»V dentalni industriji je uporaba strogo nadzorovana, koncentracije so nižje in omejene na lokalno aplikacijo v ustni votlini, kjer je potencialna sistemska absorpcija minimalna. Poleg tega gre za enkratno, kratkotrajno izpostavljenost pod nadzorom usposobljenega zdravstvenega osebja,« pravi Lipičeva.
Toda to še ne pomeni popolne varnosti, obstajajo namreč primeri alergijskih reakcij pri zobozdravstvenih posegih. »Dokumentirani so primeri kontaktnih alergij na dentalne materiale, tudi na akrilate in fotoiniciatorje, kot je TPO.« pojasnjuje. Klinično se reakcije kažejo kot stomatitis, pekoč občutek, eritem ali oteklina sluznice. Pri sumu na preobčutljivost se svetujeta testiranje z obližnimi testi, imenovanimi patch test, in uporaba alternativnih materialov brez znanih senzibilizatorjev. Pogostost teh reakcij je sicer nizka glede na razširjenost uporabe.
Sprememba zakonodaj v EU
Evropska unija sledi previdnostnemu načelu – če obstaja možnost, da snov škoduje zdravju, se lahko uporaba omeji ali prepove, tudi če ni dovolj dokazov za absolutno trditev o nevarnosti. Pri TPO je bil razlog kombinacija možnosti dolgotrajne izpostavljenosti, potencialnih sistemskih učinkov in omejenih podatkov o dolgoročnih posledicah.
Lipičeva pojasnjuje, da so spremembe zakonodaje v EU pogoste in del dinamičnega sistema. »Vsaka nova toksikološka ocena lahko vodi do spremembe statusa posamezne sestavine. Dinamičen sistem vključuje redne revizije seznama prepovedanih snovi, kar pomeni, da lahko sestavine, ki so bile prej dovoljene, postanejo prepovedane ali omejene glede koncentracije, namena uporabe ali območja nanosa.«
Nadomestne snovi TPO, kot so BAPO (bis-akil-fosfin oksidi) ali DPO (difenilfosfin oksid), imajo drugačen toksikološki profil, vendar niso nujno varnejše. »Gre za podobne kemijske strukture z analognimi lastnostmi, kar pomeni, da se lahko pojavijo tudi podobne reakcije (npr. križna senzibilizacija). Zato je ključna temeljita ocena varnosti že v fazi razvoja in formulacije. Sistem postmarketinškega nadzora (npr. cosmetovigilance) ostaja ključnega pomena za zgodnje zaznavanje morebitnih negativnih učinkov,« dodaja Lipičeva.
Jeza in strah kozmetičark
Ko so kozmetičarke izvedele za prepoved, so bili odzivi različni, a večinoma intenzivni. Veliko lastnic salonov ni prejelo uradnega obvestila, saj jih veliko ni članic Obrtne zbornice, kar pomeni, da se morajo same pozanimati za nove določbe. Tako so za spremembe izvedele iz medijev. Takšno presenečenje je sprožilo občutke strahu, jeze in negotovosti, zakaj ravno one.
»Preplavila me je jeza in strah. Sama sem mnenja, da je vse skupaj nerealno. Groza me je, ko pomislim, koliko izdelkov bo šlo v nič,« opisuje trenutek, ko je izvedela za prepoved, Ana Lebar, lastnica salona Bella Vita iz Babinec. »Šla sem brskat in se malo pozanimala, kaj to pomeni. Študije, po katerih so sprejeli odločitev, niso upoštevale realnih pogojev uporabe (brez zaužitja, brez inhalacije, polimerizacija v stabilno maso),« ugotavlja Lebarjeva, ki omenja tudi, da se lastnice salonov in manikerke zavzemajo za to, da bi se zakon še enkrat pregledal. Opozarjajo na gospodarsko škodo celotnega njihovega sektorja – od proizvajalcev, distributerjev do manikerjev.
»Hkrati pa so tudi naše stranke izpostavljene nepotrebnemu tveganju, saj v tako kratkem roku (od 12. 5. 2025 do 1. 9. 2025) ni mogoče temeljito testirati uporabe lučk in strjevanja ter kombiniranja materialov, ki jih že imamo v salonu, z novimi materiali, ki jih bomo v tem obdobju nabavili,« pravi Lebarjeva, ki pa zaradi zamenjave izdelkov razmišlja tudi o zamenjavi proizvajalcev, saj njen še ni izdelal produktov in nadomestnih izdelkov brez TPO.
Opozarja tudi na morebitno podražitev storitev, saj bodo novi izdelki dražji. Poudarja, da ji je varnost na prvem mestu – vse izdelke preizkusi in se ustrezno izobrazi. »Sem pa mnenja, da so vsi ti izdelki bili v skladu s pravili več desetletij, sedaj pa je naenkrat prišlo do nekakšnih sprememb.«
V Ljutomeru, v salonu Golden Beauty, že v osnovi uporabljajo gele in baze brez te sestavine, barve pa bodo nadomestili sproti. »Zdravje in varnost sta na prvem mestu, za salone pa sprejetje zakona pomeni stroške zaradi menjave izdelkov ter prilagoditev postopkov izvajanja storitev,« pravi lastnica Tanja Muhič in doda, da bodo barve nadomestili sproti, saj vseh ni mogoče kupiti v tako kratkem času, kar pomeni, da se bodo stranke v začetku morale sprijazniti z manjšo izbiro barv in tudi z drugačnimi tehnikami.
Opozarja tudi na to, da naj bi polimerizacija izdelkov brez TPO trajala dlje časa kot pri izdelkih s to sestavino, kar bo lahko povzročalo krajšo obstojnost, krušenje. Kljub temu pa verjame v pravilne formulacije ter kvalitetne materiale, kar pomeni, da do večjih težav ne bo prihajalo.
Tamara iz Lepotnega studia Tamara je ob seznanitvi s prepovedjo prav tako ostala brez besed. Poudarja, da njen proizvajalec že zdaj ponuja večino izdelkov brez TPO. Preostale bo zamenjala do ustreznega roka, za nove pa upa, da bodo enake kakovosti, kot so sedanji. V njenem salonu se je od objave novice o prepovedi že zgodilo, da so tri starejše gospe zahtevale odstranjevanje nohtov. »Po uvedbi novega zakona so tri stranke želele, da jim odstranim gelirane nohte, saj so se prestrašile za svoje zdravje.«
Uporabnice geliranih nohtov
Prepoved TPO ne vpliva le na salone, ampak tudi na stranke. Številne se sprašujejo, ali so njihovi trenutni gel laki varni, ali bodo novi materiali dovolj obstojni in kakovostni. Starejše stranke so pogosto prestrašene zaradi medijskih zapisov, mlajše sprašujejo predvsem o estetiki in obstojnosti nohtov. Prepoved pri naših sogovornicah ni vplivala na izgubo strank, saj se trudijo, da ohranjajo kakovost ter produkte uporabljajo profesionalno.
Kozmetičarke opozarjajo še na črni trg. V salonu morajo biti izdelki profesionalni in preverjeni, a posameznice lahko posegajo po poceni izdelkih s platform, kot sta Shein in Temu, kjer sestavine niso regulirane. To bi lahko paradoksalno povečalo tveganje za alergije in poškodbe, saj profesionalni standardi v EU niso zagotovljeni pri teh izdelkih.
Vsi trije saloni ob tem opozarjajo tudi na starostno omejitev za storitve – stranke morajo biti stare najmanj 16 let. »Sama ne podpiram tega, da se že v osnovni šoli delajo nohti, saj menim, da se šele v puberteti razvijemo dovolj, da lahko posegamo v svoje telo,« poudari Lebarjeva. Starostna omejitev je tako higienska kot etična odločitev, ki ščiti najmlajše stranke in zmanjšuje tveganja za salon.
»Strokovnost in znanje bi morala biti standard«
Prepoved TPO je del širšega procesa, v katerem EU nenehno posodablja seznam prepovedanih snovi v kozmetiki. Nove snovi bodo prišle na trg, regulatorji bodo spet ocenili njihove varnostne profile, saloni pa bodo morali stalno spremljati spremembe, prilagajati materiale in zagotavljati varnost ter kakovost storitev.
Kozmetičarke opozarjajo vse, ki si želijo kakovostne storitve, naj obiščejo salon, kjer se nohtne stilistke izobražujejo, znajo pojasniti postopke, tehnike ter predvsem izdelke, ki jih uporabljajo. Opozarjajo na preveliko ponudbo na trgu, kjer delajo na hitrem zaslužku in ne na kakovosti in zdravju.
»Želim si, da bi bila strokovnost in znanje standard, vendar je to danes žal že dodana vrednost pri obisku salona,« za konec dodaja Muhičeva.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
