Jure Kljajić

Izteka se javna obravnava obsežnega svežnja kmetijske zakonodaje, skupno gre za sedem zakonov. Predlagane spremembe so v zadnjih dneh sprožile nemalo burnih odzivov. Številne kmetijske organizacije so pod taktirko Jožeta Podgorška, nekdanjega ministra in sedanjega predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, celo protestno prekinile sodelovanje v delovnih skupinah resornega ministrstva, saj da naj bi šle predlagane spremembe v škodo kmetijstvu in kmetu. Eden največjih kamnov spotike je možnost postavitve fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih, kar je predmet novele zakona o kmetijskih zemljiščih. Gre za prenos zakonodajnega okvira iz zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v krovno kmetijsko zakonodajo. Agrofotovoltaika v grobem pomeni kombinirano rabo zemljišča za proizvodnjo električne energije iz sončnih panelov ob hkratni uporabi zemljišča v kmetijske namene, torej za kmetijsko proizvodnjo. Glede na to, da pomurska regija velja za žitnico Slovenije in najbolj kmetijsko statistično regijo, kjer je glede na površino v uporabi največji delež kmetijskih zemljišč – teh je bilo po zadnjem statističnem popisu iz leta 2020 dobrih 64 tisoč hektarjev –, predlagane spremembe prav gotovo zadevajo tudi pomurskega kmeta in širše lokalno okolje. Prav zaradi velikega obsega soncu izpostavljenih razmeroma ravninskih površin in razpršene poselitve je regija lahko zanimiva za vlagatelje v obnovljive vire energije, ki v modelu agrofotovoltaike vidijo potencial za donosno dvojno rabo prostora.

Preprečiti špekulativne nakupe zemljišč

Lendavski župan Janez Magyar, ki je bil član delovne skupine za obravnavo zakona, poudarja, da nasprotuje postavitvi sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih, saj so ta, kot pravi, namenjena pridelavi hrane, kar mora imeti prednost pred vsemi drugimi oblikami uporabe. Po njegovem prepričanju tovrstni posegi ne prinašajo nobene dodane vrednosti lokalnim skupnostim, zato gospodarno usmerjene občine niti ne odstopajo stavbnih zemljišč za gradnjo sončnih elektrarn. »Na drugi strani s težavo spreminjamo namembnost zemljišč, in to kljub temu da imamo investitorje za gradnjo proizvodnih objektov, ki bi predstavljali dodano vrednost tako za občino kot za državo,« je kritičen. V okviru obravnave zakona predlaga, da če že agrofotovoltaika, potem le na zemljiščih z boniteto do 20. Ravno tako naj se to omogoči zgolj družinskim kmetijam, ki se že več kot deset let ukvarjajo s kmetovanjem in imajo tako dolgo tudi v lasti zemljišče, kjer bi postavili fotonapetostne panele. Prav tako predlaga omejitev velikosti zemljišč za agrofotovoltaiko in možnost umestitve le v neposredni bližini objektov za kmetijsko proizvodnjo, odločno pa nasprotuje brezplačni spremembi namembnosti zemljišč za potrebe agrofotovoltaike. »Z naštetimi omejitvami je treba preprečiti špekulativne nakupe kmetijskih zemljišč,« podčrta Magyar.

Jure Kljajić

Precej bolj nevtralen do agrofotovoltaike je kmečki sindikalist Franc Küčan, čeprav priznava, da je ta lahko dvorezen meč. »Da bi na zemljiščih hkrati proizvajali sončno energijo in na veliko pridelovali, so utvare. V poštev pridejo edino pašni sistemi. Druga stvar je klasična fotovoltaika na kmetijskih zemljiščih,« pojasnjuje Küčan, ki pravi, da je vsekakor zagovornik tega, da se kmetijska zemljišča zavarujejo. Na tistih, ki so v zaraščanju in se ne obdelujejo, pa bi lahko bili sončni paneli primerna rešitev za veliko kmetov, ki že tako ali tako niso v zavidljivem ekonomskem položaju. »Ni vseeno, če imaš na hektar 300 evrov izgube ali pa tisoč in več evrov čistega plusa z elektriko,« ponazori kmečki sindikalist. Možnost špekulacij bi po njegovem mnenju morali, podobno kot predlaga Magyar, omejiti z določbo, da lahko sončne panele na kmetijskih zemljiščih postavijo samo kmetje, ki jim je kmetijstvo poglaviten vir dohodka, in to samo na lastnih zemljiščih. V sindikatu kmetov so v okviru predloga zakona zahtevali še, da se zaščitijo vsa rodovitna kmetijska zemljišča in hkrati maksimalno obremeni strošek plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.

Rok Šavel

Smodič za usklajeno delovanje goričkih občin

Do agrofotovoltaike imajo argumentirane zadržke v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, s čimer je direktor Andrej Smodič tudi jasno seznanil vse goričke župane. Kot pravi prvi mož zavoda, ima odklonilno stališče kot agronom in kot naravovarstvenik. Fotonapetostne naprave namreč vplivajo na mikroklimo, tla in tudi na podobo kulturne krajine, obstaja pa še večja nevarnost vplivov na okolje v primeru poškodb zaradi toče ali celo požara. »Fotonapetostni moduli, v kakršni koli izvedbi, so na zavarovanem območju krajinskega parka sprejemljivi izključno na strehah ali stenah objektov,« je jasno sporočilo javnega zavoda. Na kmetijska zemljišča, ne glede na bonitetno oceno, in na vsa druga zemljišča na zavarovanem območju parka tako po njihovem mnenju ne sodijo. Ob tem sicer dopuščajo možnost agrofotovoltaike v nasadih sadovnjakov, ki so pokriti s protitočnimi mrežami, in na rastlinjakih, ampak le ob pridobljenih strokovnih podlagah in po presoji vsakega posameznega primera. Smodič opozarja na še eno možnost agrofotovoltaike, kakršni so bili nedavno priča tudi na Goričkem. Investitor je zaprosil za naravovarstveno soglasje za postavitev rastlinjakov s steklenimi strešnimi paneli in fotonapetostnimi moduli v nasadu sibirskih borovnic. Zavod za varstvo narave mu po preučitvi dokumentacije in ugotovitvi »prikrite« namere ni podelil soglasja. Direktor javnega zavoda tako občine znotraj krajinskega parka zaproša za usklajeno delovanje v primeru pojava potencialnih investitorjev in za pregled prostorskih aktov, ki so pravzaprav osnovni pogoj za umestitev tovrstnih naprav v prostor.

Javni zavod Krajinski park Goričko

Agrofotovoltaike pri nas še ni
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pojasnjujejo, da so prejeli skoraj 200 pripomb k noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, pri čemer pripravljajo odziv na pripombe in tudi spremenjeno ter dopolnjeno gradivo za medresorsko obravnavo. Ob tem poudarjajo, da je po veljavni zakonodaji na kmetijskih zemljiščih dopustno postaviti le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, tako da to ne vpliva na obseg kmetijske proizvodnje oziroma se pridelovalni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč izboljšata. Treba je tudi upoštevati določene pogoje. Postavitev fotonapetostnih naprav je tako dopustna na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer je treba pred postavitvijo na njem prijaviti spremembo dejanske rabe v trajni travnik, ne glede na višino bonitete kmetijskega zemljišča, ali trajni travnik z boniteto kmetijskega zemljišča do vključno 35 točk. Ravno tako poudarjajo, da novela zakona umika obstoječo možnost postavitve fotonapetostnih naprav na kmetijskem zemljišču, ki je glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč uvrščeno med njive ali trajne nasade. »Glede razširjenosti agrofotovoltaike ministrstvo pojasnjuje, da po naših informacijah trenutno ni realiziran še noben projekt. Pred umestitvijo v prostor mora biti dopustnost opredeljena tudi v prostorskem aktu lokalne skupnosti, kar po vedenju ministrstva ni urejeno v nobeni lokalni skupnosti. Poleg tega pojasnjujemo, da ministrstvo izdaja soglasje k načrtovani ureditvi in do sedaj še ni izdalo nobenega,« so še dejali za naš časopis. 

Jure Kljajić