Foto: Z razstavo, ki bo potovala po Sloveniji, predstavljajo zgodovino Prekmurja
V beltinskem parku so odprli tematsko razstavo z naslovom Maister in Prekmurje.

Razstava je nastala na pobudo Zveze društev general Maister, pri njenem nastanku so sodelovala društva iz Murske Sobote, Ljutomera, Črenšovec, Veržeja, pomagal pa jim je tudi Pomurski muzej Murska Sobota. Odprli so jo pri beltinskem gradu tik pred regijsko slovesnostjo ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. "Razstava je zelo pomembna, sodobno narejena in bo tudi potujoča. Ne bo ostala le v Prekmurju, ampak bo potovala širom po Sloveniji," je na odprtju napovedala predsednica Zveze društev generala Maistra Lučka Lazarev Šerbec.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Prekmurskega društva general Maister Marjan Farič. Povedal je, da društvo deluje že deset let in med srečevanjem z različnimi deli prebivalstva so začutili potrebo po razstavi, saj so ugotavljali, da se o prekmurski zgodovini ne ve toliko, kolikor bi bilo potrebno. "Odločili smo se, da ne samo pomurski javnosti, ampak predvsem slovenski, približamo to tematiko in predstavimo osebe, ki so pripomogle k temu, da je danes Prekmurje Slovensko," tako Farič. Dodal je, da je ekipo, ki je pripravljala razstavo, vodil Franc Čuš, podpredsednik Prleškega društva general Maister Ljutomer in zgodovinar.

Čuš je nato povedal, da razstavo sestavlja deset panojev, na katerih so poudarjeni glavni dogodki, ki so se zgodili v prelomnem obdobju ob koncu prve svetovne vojne v letih 1918 in 1919. "Meje ob koncu prve svetovne vojne so se določale na dveh nivojih. Prvič, na terenu, kar je dosegel Rudolf Maister na Štajerskem, in drugič na pariški mirovni konferenci, kjer se je na diplomatski ravni meja določala v primeru Prekmurja in Porabja." Poudaril je, da je Rudolf Maister spodbudil tudi številne narodno zavedne Slovence na levi strani reke Mure, da so sledili njegovi ideji in se zavzemali za slovenstvo, in s tem tudi odgovoril na vprašanje, kaj ima Maister s Prekmurjem.

Na naslovnem panoju je po besedah Čuša etnografska karta prekmurskega in sosednjih območij, avtorja Matije Slaviča, ki je predstavljala znanstveno podlago, na osnovi katere so v Parizu odločevalcem dokazovali, da na levi strani Mure živijo Slovenci. Prav tako so na panojih zgodovinsko-geografski pregled prostora, predstavljen je časopis Murska straža, najpomembnejši prelomni dogodki za zgodovino Prekmurja, glavne osebnosti, ki so soustvarjale ta čas, prav tako pa 21 spominskih obeležij oziroma kiparska dela, ki so posvečena posameznikom, ki so sooblikovali tisti čas, in dogodkom, ki so se zgodili ob koncu prve svetovne vojne.

Avtorji so dodali še, da je razstava interaktivna, na njih so QR kode, ki vas bodo odpeljale do nekaterih filmov, povezanih z zgodovino Prekmurja. "Želim, da bo razstava stalno na poti. Ne samo v Prekmurju in Prlekiji, ampak da bo obšla celotno slovensko narodno ozemlje," tako Čuš.

Prekmursko društvo general Maister je še navedlo, da so z obdelavo posamezne tematike kot soavtorji sodelovali Ivan Rihtarič, Tadeja Andrejek, Luka Kosi, Alojz Šteiner, Tadej Madjar in Marjan Farič.


Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
